Tehnologija

Bodo RUNE na podeželju postale obvezne?

Nika Škrinjar, 29.11.23 ob 03:40

RUNE so zadnji korak digitalne transformacije podeželskih območij.

Bodo RUNE na podeželju postale obvezne?

Projekt želi z vzpostavitvijo hitre širokopasovne optične infrastrukture omogočiti enakopraven dostop do interneta, ne glede na območje. To za uporabnike pomeni razvoj digitalnih storitev, poslovanja na daljavo, boljših zdravstvenih storitev in kulturnih vsebin. Pri tem pa gre za prvi primer čezmejnega projekta te vrste, na ravni EU. Trenutno povezuje Hrvaško in Slovenijo.

Gradi se postopoma

Potrebno je poudariti, da izgradnja infrastrukture in priključitev na omrežje ne poteka v vseh regijah enako hitro. Za začetek gradnje je potrebnih dovolj podpisanih pogodb in gradbenih dovoljenj, kar pa pomeni, da lahko časovni okviri zelo variirajo. Tako so nekatere regije začele gradnjo že v letu 2021, na našem območju pa se je najbolj razširilo v drugi polovici lanskega leta in se trenutno še nadgrajuje.

Kdo krije stroške?

Za uporabnike je ključno predvsem, kdo priključek financira in koliko stane. Trenutno obstajata dve možnosti plačila. Oseba se lahko sama odloči, če želi izgradnjo priključka, ki znaša 150 evrov z DDV za fizične osebe ali 167,13 evrov z DDV za pravne osebe, poravnati sama, ali želi stroške kriti preko ponudnika storitev. Ponudniki, ki trenutno prevzemajo stroške so Telekom, A1, Telemach in T2.

Če ste že izbrali ponudnika, prejmete predračun, na katerem je jasno označeno, da plačila ni potrebno izvesti. Če ponudnika niste izbrali in ste pogodbo sklenili sami pa predračun seveda tudi krijete sami. Dejstvo je, da je potrebno ponudnika na neki točki izbrati, saj RUNE same po sebi ne omogočajo dostopa do interneta, televizije in drugega.

Račun se plača po zaključku del, ki vključujejo:

– montažo optičnega kabla od uvodnice do doze

– montažo in zvar vlakna v dozi

– izvedbo meritev

– namestitev in priklop modema

– preizkus delovanja.

Hitrost prenosa do 10 gigabitov na sekundo

Širokopasovno optično omrežje omogoča hitrost prenosa do 10 gigabitov na sekundo. Hiter prenos pa seveda povečuje razpoložljivost in tudi kakovost digitalnih storitev za ljudi na podeželju. Na kratko si torej projekt prizadeva zmanjšati razliko med urbano in podeželsko populacijo.

(Ne)delovanje bakrenih omrežij

Ker se je, sploh pri starejših, prebivalcih podeželja pojavil dvom o delovanju navadnih bakrenih linij po vzpostavitvi optične infrastrukture, smo se glede tega obrnili na podjetje samo. Da bi naj s strašenjem, ljudi prepričevali v podpis pogodbe, so ostro zanikali in dodali, da je prehod odločitev vsakega posameznika.

Podjetje RUNE Enia d.o.o. je infrastrukturni operater, ki upravlja in gradi širokopasovno optično omrežje RUNE. Kar tudi pomeni, da na (ne)delovanje bakrenih omrežij nimamo popolnoma nobenega vpliva, zato tudi ne moremo napovedati, kaj se bo z bakrenimi linijami zgodilo v prihodnje. Odgovor glede tega namreč lahko podajo le njihovi upravljalci oziroma ponudniki, ki svoje storitve nudijo na tej infrastrukturi. Skladno z navedenim tudi odločno zanikamo, da bi ljudem na podeželju govorili, »da morajo dobit nove priključke, češ da se bodo bakrene linije uničile«,” so nam sporočili iz podjetja.

Potrebno je poudariti, da ima optična infrastuktura veliko prednosti, med drugim je neobčutljiva na zunanje vplive (električne motnje, voda, vremenski vplivi itd.) ter omogoča hitrejšo, stabilno in bolj zanesljivo internetno povezavo, zato je tudi uporabnikom bolj privlačna in uporabna. Je pa odločitev o prehodu iz bakrenega na širokopasovno optično omrežje odločitev vsakega posameznika,” so še dodali.