„Ključno vprašanje ostaja vpliv umetne inteligence na družbo, saj smo že videli njen pomemben vpliv v političnih kampanjah, kot pri Trumpovi in Bidenovi izvolitvi, kar le potrjuje njeno moč. Evropska prihodnost zdaj temelji na konkurenčnosti, kjer inovacije postajajo ključne za gospodarsko rast in blaginjo. Umetna inteligenca bo pri tem igrala osrednjo vlogo, zato moramo v Evropi vlagati v lasten talent, izobraževanje in raziskave, saj so tudi najnaprednejša AI orodja zgolj odraz človeškega razvoja,“ je na današnjem odprtju plenarnega zasedanja konference Za človeka gre 2025 poudaril prof. dr. Klaus Mainzer, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti.
Odgovornost akademske sfere pri oblikovanju prihodnosti
13. mednarodna znanstvena konferenca Za človeka gre 2025: Družbena in tehnološka vzdržljivost za zdravstveni in trajnostni razvoj bo med 14. in 19. marcem 2025 združila ugledne akademike in strokovnjake iz različnih področij, ki bodo osvetlili izzive ter priložnosti, ki jih prinašata družbena in tehnološka vzdržljivost za zdravstveni in trajnostni razvoj. V ospredju razprav bodo umetna inteligenca, geopolitični premiki in vloga znanosti pri oblikovanju trajnostne prihodnosti. Donato Kiniger-Passigli, podpredsednik Svetovne akademije umetnosti in znanosti, je poudaril odgovornost akademske sfere pri oblikovanju prihodnosti: "Akademiki imajo edinstveno odgovornost, da izkoristijo tehnološke inovacije, prepoznajo trende, predvidijo spremembe ter prispevajo k preprečevanju koniktov in mirovni vzgoji. S spodbujanjem medkulturnega razumevanja, zlasti med mlajšimi generacijami, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju mirnega sobivanja. Čas za usklajen, na znanju temelječ mirovni napor je zdaj."
Mladi kot ključ do miru in prihodnosti
„Veliko govorimo o miru, a kadar se o njem veliko govori, pomeni, da je daleč stran. Mir lahko dosežemo le z motivacijo mladih. Mladina je ključ. Brez mladih ne moremo ničesar,“ je v nagovoru izpostavil prof. dr. Felix Unger, častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti.
O pomenu družbene in tehnološke vzdržljivosti za zdravstveni in trajnostni razvoj je spregovoril tudi rektor Univerze Alma Mater Europaea, prof. dr. Ludvik Toplak: "Poglobljene razprave o družbeni in tehnološki vzdržljivosti so ključne za oblikovanje rešitev, ki bodo izboljšale kakovost življenja prihodnjih generacij. Mir ni le temeljna vrednota, temveč tudi pogoj za zdravje in trajnostni razvoj. Diplomacija prek znanosti, izobraževanja, kulture in gospodarstva krepi zaupanje ter spodbuja sodelovanje. Umetna inteligenca in družbena omrežja pa vse bolj vplivajo na diplomatske procese in politične odločitve."
[[image_2_article_75407]]
Geopolitične napetosti in mednarodni red
Geopolitične napetosti in njihovo vlogo pri oblikovanju mednarodnega reda je izpostavil prof. dr. Ferenc Miszlivetz z Univerze Pannonia: "V tej novi globalni turbulenci ni jasno, kdo bo postavljal nova pravila na globalni in regionalni ravni ter pod kakšnimi pogoji. Ob soočenju z geopolitičnimi izzivi, energetsko odvisnostjo in vojaškimi napetostmi se svet nahaja na prelomnici, kjer bodo odločitve velikih sil oblikovale prihodnost mednarodnega reda."
Prof. dr. Andrei Marga, nekdanji rektor Univerze Babeș-Bolyai in nekdanji romunski minister za nacionalno izobraževanje, je opozoril na pomen zgodovinskih izkušenj pri zagotavljanju trajnega miru: "Trajen mir v današnji Evropi je mogoč le z upoštevanjem temeljnih resnic iz zgodovinskih izkušenj: vojne ni mogoče nedvoumno dobiti, premirje je edina alternativa nadaljevanju spopadov, resničen mir pa zahteva sodelovanje in pogajanja vseh vpletenih strani."
Umetna inteligenca med napredkom in tveganji
Z vidika znanstvenih raziskav in inovacij je umetna inteligenca osrednja tema sodobnega razvoja. Prof. dr. Alberto De Franceschi (Univerza v Ferrari, KU Leuven) je opozoril: "Umetna inteligenca ima izjemen potencial za spodbujanje trajnosti v različnih sektorjih, vendar brez ustreznega upravljanja tvega neenakost, kršitve človekovih pravic in negativen vpliv na okolje. Ključno je uravnotežiti tehnološki napredek z moralno odgovornostjo ter zagotoviti zakonodajne okvire, ki bodo AI usmerjali v dobrobit sedanjih in prihodnjih generacij."
Prof. dr. Aleksander Zidanšek, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, je izpostavil, da postaja znanost vse pomembnejša, saj se spremembe odvijajo s čedalje večjo hitrostjo: "Pomembno je, da smo prvi, ki uporabimo novo znanje. Pravijo, da bodo tisti, ki se najhitreje naučijo uporabljati nova spoznanja, tudi najbolje uspevali."
[[image_1_article_75407]]
Konferenca Za človeka gre 2025: Družbena in tehnološka vzdržljivost za zdravstveni in trajnostni razvoj, ki bo potekala do 19. marca, bo s svojo interdisciplinarno zasnovo ponudila poglobljen vpogled v ključne izzive sodobne družbe ter odprla prostor za razpravo o možnih rešitvah, ki bodo usmerjale prihodnji razvoj znanosti, tehnologije in družbenih sistemov.
