Komunalno blato je odpadek, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda v komunalnih in industrijskih čistilnih napravah. Po nekaterih podatkih naj bi leta 2019 v čistilnih napravah skupaj pridelali okoli 185.000 ton blata, večina ga izvozimo sosedom. 

Na vprašanje, kakšen bi lahko bil energetski potencial sedaj izvoženega blata za naše okolje, na Javnem holdingu Maribor odgovarjajo: "Blato ima v trenutni sestavi okrog 75 odstotkov vode, kar pomeni, da je njegova kurilna vrednost med 0 in 3 MJ/kg. Kot takšno ne omogoča samostojnega zgorevanja, zato je treba blato predhodno sušiti ali dodajati drugemu materialu z višjo kurilno vrednostjo, da bi (z)gorelo. Pri samostojnem sežigu blata proizvedeno toploto (po)rabimo za sušenje, zato nam ne ostane dodatne toplote, ki bi jo lahko namenili npr. za ogrevanje."

Za sežiganje blata bi v Mariboru potrebovali ustrezen obrat  

Nadaljujejo, da bi lahko v Mariboru izkoristili možnost sežiganja blata, seveda ob ustrezni infrastrukturi in izpolnjenih drugih pogojih. "Sežiganje blata omogoča tudi nadaljnje izločanje fosforja iz pepela, kar postaja pomembna praksa, saj se v Evropski uniji že nekaj let nakazuje, da bo izločanje fosforja iz blata obvezno. Za tovrstno dejavnost bi bilo treba zgraditi poseben obrat za sežiganje (monosežig) blata."

"V primeru, da bi želeli blato sežigati oziroma energijsko izrabiti skupaj z drugimi odpadki, kot to izvajajo v Celju, bi to bilo mogoče, če bi v Mariboru imeli ustrezen obrat za energijsko izrabo preostanka komunalnih odpadkov.

"Trenutno še čakamo na končno obliko in vsebino Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki bo omogočila jasnejša navodila za ravnanje tudi s to vrsto odpadka. Poleg tega je bila konec minulega leta sprejeta direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o čiščenju komunalnih odpadnih voda, ki bo vplivala na nadaljnje ukrepe. Na podlagi obeh dokumentov in Študije izvedljivosti za ravnanje z odpadnim blatom iz CČN Maribor, ki jo je Mestna občina Maribor sprejela leta 2021, bodo podjetja v Skupini JHMB pripravila nadgradnjo te študije iz leta 2021, kar bo omogočilo natančnejšo opredelitev najustreznejše rešitve (in ne zgolj energetski potencial), ki bo v skladu s sprejeto zakonodajo in direktivami."

Letno v Mariboru dobrih 10 tisoč ton komunalnega blata 

Na Javnem holdingu Maribor še pojasnjujejo, da smo v letu 2024 na centralni čistilni napravi Maribor (CČN) pridelali 10.439,54 ton komunalnega blata, in nadaljujejo, da količine letno varirajo povprečje od leta 2020 do konca 2024 pa je 11.518,66 ton letno. V to količino je zajeto tudi predano blato, ki ga Nigrad načrpa iz malih čistilnih naprav in greznic.

Po odloku o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor za odstranitev blata s centralne čistilne naprave Maribor skrbi Energetika Maribor, ki komunalno blato s čistilne naprave oddaja v prevzem podjetju Surovina. Nato gre komunalno blato na končno predelavo v Avstrijo, na kompostiranje in sežig. "Trenutna cena prevzema komunalnega blata s CČN Maribor je 153,45 evrov za tono, ta pa vključuje tudi manipulacijo zabojnikov na lokaciji CČN," še pojasnjujejo na Javnem holdingu Maribor. 

Manjše čistilne naprave nimajo dehidracijskih naprav

Količine komunalnega blata so odvisne od tega, ali ima čistilna naprava (ČN) urejeno dehidracijsko napravo ali zgolj zalogovnik mulja. Večina čistilnih naprav s kapaciteto do 3.500 PE (populacijskih enot) ima le zalogovnike, v katerih se nahaja surovo tekoče blato s približno 70 odstotki vode. Večje čistilne naprave (nad 3.500 PE) pa so že opremljene z dehidracijskimi napravami, pa so pojasnili v podjetju AGJ Lenart, ki upravlja s čistilnimni napravami v Slovenskih goricah. 

"Na našem območju prevladujejo manjše čistilne naprave s kapaciteto do 3.500 PE. Količine tekočega blata so odvisne od velikosti čistilne naprave in se v povprečju gibljejo med 3 in 150 kubičnimi metri letno. Komunalne čistilne naprave z dehidracijskim strojem nimamo, zato tudi ne moremo podati podatkov o količinah dehidriranega blata," nam je povedal Goran Rebernik, direktor podjetja AGJ Lenart. 

Pojasnjuje, da se tekoče, nedehidrirano blato prevaža na centralno čistilno napravo Murska Sobota ter na čistilno napravo Lenart. "V našem primeru komunalnega blata ne odlagamo, saj z njim ne razpolagamo. Tekoči mulj se prevaža na čistilni napravi Murska Sobota in Lenart, kjer ga predelajo in nato dehidrirajo. Dehidrirano blato nato odvaža podjetje Saubermacher na neznano lokacijo." Cena za prevzem nedehidriranega mulja (tekočega blata) znaša 26 evrov/m³ + 9,5-odstotni DDV.