Kljub temu, da se mesto Maribor smatra kot varno mesto, pa se vseeno v njem pojavljajo težave, ki naj bi presegale mejo dovoljenega. Boštjan Klun iz vrst Socialnih demokratov je na redni seji mestnega sveta izpostavil problematiko, ki je vzrok za skrb med občani, saj naj bi v zadnjem obdobju le ti bili pogosto priča vedenju, ki presega okvire strpnega sobivanja s skupnostjo odvisnikov v središču mesta.

Obnašanje naj bi postajalo vedno bolj agresivno

Kot je na seji povedal Klun, obstaja zavednost, da je odvisnost bolezen ter da represija ni učinkovita terapija, vendar pa naj bi po besedah občank in občanov, obnašanje posameznikov postajalo vse bolj agresivno in tudi nespodobno. Tovrstno obnašanje naj še zdaleč ne bi bilo omejeno več na bližino zdravstvenega doma, kjer se praviloma zadržujejo odvisniki. Policija naj bi zaznavala porast primerov omenjene problematike, prav tako tudi pa naj bi beležila porast nasilnega beračenja ali celo izsiljevanja za denar ter tudi kraje oblačil.

Problem, pred katerim si ne smemo zatiskati oči

Klun opozarja, da lokalna skupnost na tem področju potrebuje pomoč, saj obstajajo pričevanja o kaznivih dejanjih in prekrških, kar pomeni, da v mestu obstaja problem, pred katerim si ne bi smeli zatiskati oči. Če se bo takšno vedenje nadaljevalo in stopnjevalo, lahko pride do točke, ko se bodo formirale vaške straže ali druge lokalno organizirane skupine, ki bodo želele za red poskrbeti same.

Pobuda za analizo stanja

Pobuda mestnega svetnika Kluna je bila, da pristojni uradi skupaj s policijo naredijo temeljito analizo stanja, identificira ključna problemska območja, nato pa po potrebi poveča prisotnost policije ter mestnega redarstva.

Ob tem bi bilo smotrno izvesti posvet na nivoju ravnateljev osnovnih in srednjih šol, na katerem bi se pridobila realna slika varnosti na šolskih področjih in v okolicah izobraževalnih ustanov ter sprejme potrebne zaščitne ukrepe. 

Beračenje samo po sebi ni prekršek

Medobčinsko redarstvo je v zvezi s problematiko nespodobnega obnašanja in posledično beračenja odvisnikov v Mestni občni Maribor, podalo odgovor, da sicer ima po Zakonu o varstvu javnega reda in mira - ZJRM -2 pristojnost nadziranja nedostojnega vedenja in posledično beračenja na javnem kraju, vendar pa ZJRM -2 opredeljuje beračenje na javnem kraju kot prekršek zgolj, če je storjeno na vsiljiv ali žaljiv način.

Prosjačenje za miloščino na način, da nekdo stoji z iztegnjeno roko, s klobukom v roki, kleči, vpraša posameznika »ali imaš kaj drobiža?« ali pa neprimerno komentira dejstvo, da ni dobil zahtevanega denarja, ni prekršek, saj ne gre za aktivno dejanje zoper drugo osebo in zaradi tega niti policist niti redar nimata zakonskih pooblastil za ukrepanje zoper te osebe.

Preganjanje vseh beračev ni možno

Kot je še pojasnilo Medobčinsko redarstvo, beračenje postane prekršek šele, če kršitelj na vsiljiv ali žaljiv način nekoga nadleguje in zahteva, da mu izroči denar ali druge materialne dobrine, seveda pa mora ta vsiljivost biti ciljno usmerjena v posameznika, ki se ob takšnem obnašanju sam počuti ogrožen, užaljen, prestrašen oziroma prizadet in to posameznik izrazi pooblaščeni osebi, ki je na kraju dogodka oziroma sodeluje v postopku kot priča, če poda prijavo.

Na tem mestu pa želijo še enkrat opozoriti, da zakonsko določilo ni usmerjeno k preganjanju vseh beračev in je ukrepanje možno le ob osebni zaznavi vsiljivega beračenja, kjer bi pooblaščena oseba (redar ali policist) ocenila, da se posameznik v konkretnem primeru počuti ogrožen, prizadet, nadlegovan ali pa na podlagi prijave prijavitelja, kjer pa mora prijavitelj aktivno sodelovati v postopku.

Praviloma ne prihaja do nasilnega obnašanja

V odgovoru mestnemu svetniku Klunu, je bilo prav tako zapisano, da redarji in policija že sedaj obravnavajo takšne prekrške, če jih osebno zaznajo, vendar do tega redko pride, ker praviloma ne prihaja do nasilnih obnašanj ali nasilnega beračenja v prisotnosti redarjev oziroma policistov.

Prijavitelj pogosto izgine

V primeru prijave posameznika, ko pridejo pooblaščene osebe na mesto prijave, pa se pogosto pripeti, da praviloma prijavitelja ni, ker se ne želi izpostaviti. Zato, če berači ne nadaljujejo s kršenjem javnega reda in miru, potem ob prisotnosti pooblaščenih oseb niso v prekršku. Policija ali redarstvo bi  z ukrepanjem proti njim kršili zakon, ker prekrška niso sami zaznali, brez priče pa se postopek ne more in ne sme izvesti.

Redarstvo bo nadaljevalo z nadzorom na določenih območjih

Medobčinsko redarstvo bo z nadzorom morebitnih kršitev na lokacijah, kjer sami zaznavajo odvisnike ali berače, nadaljevali po dnevnem planu ali na podlagi prejete prijave in bodo tudi sodelovali v okviru pristojnosti, če se bo izvajala kakšna dodatna analiza stanja, vendar takšne analize stanja policija redno izvaja in ima tudi identificirana ključna problematična okolja.