Če ste se že kdaj peljali po regionalni cesti iz Lenarta proti Gornji Radgoni, potem ste v Benediktu, na 305 metrov visokem griču na desni strani, zagotovo opazili čudovito poznogotsko cerkev Svetih treh kraljev. Tako se imenuje tudi tamkajšnje naselje. Cerkev, ki so jo začeli graditi davnega leta 1521 in jo povečini postavili v 16. stoletju, marsikoga navdušuje zaradi svoje navidezne preprostosti, ko pa si jo pobliže ogledamo, pa ugotovimo, da skriva v sebi posebno veličino. 

[[image_1_article_79548]]

[[image_2_article_79548]]

Z mogočnostjo in lepoto daje vtis katedrale 

Vrata v cerkev nam odpre benediški župnik in dekan Marjan Rola, ki jo večkrat imenuje kar slovenskogoriška katedrala. Sicer opozori, da to imenovanje ne more biti uradno, saj je katedrala vezana na prisotnost škofa. "A ta cerkev s svojo mogočnostjo in lepoto daje vtis katedrale. Nikoli ni bila župnijska cerkev. Slednje se nahaja v centru Benedikta. Je pa podružnica in v njeni bližini ni nikoli stanoval duhovnik. Ob njej je sicer mežnarija, saj je tu nekoč živel mežnar, ni pa blizu pokopališča, kot bi morda pričakovali ob takšnem objektu.

Namesto tlaka lepo urejena zelenica 

Marsikoga navdušuje okolica cerkve. Ta ni tlakovana ali asfaltirana, kot bi pričakovali, temveč je okoli celotnega objekta lepo urejena zelenica. "Za vsakršno obnovo te cerkve potrebujemo dovoljenje zavoda za varstvo kulturne dediščine. Večkrat nas tudi obiščejo njihovi predstavniki. Za našo cerkev je pristojna gospa Nataša Kiš, ki jo je zelo pohvalila prav zaradi okolice - ker je ohranjena v izvirni obliki, brez tlakovanja, z zelenico, kot je bilo nekoč. Naši verniki si sicer včasih sicer želijo asfaltirano parkirišče in lepši dostop, vendar tega nismo naredili, saj želimo ohraniti avtentičnost tistega časa, ko je cerkev nastala."

Notranjost nikogar ne pusti ravnodušnega 

In kaj je tisto, kar si moramo ogledati v trikraljevski cerkvi? "Obiskovalci imajo zelo različna mnenja. Nekateri pravijo, da nas čaka še ogromno dela - ker ne razumejo časa, v katerem je bila cerkev zgrajena, in menijo, da bi morala izgledati drugače. Drugi pa so navdušeni. Nad originalnim tlakom, ki ga danes skoraj nikjer več ne najdete in ga tudi nihče ne bi več položil, nad stebri, pa tudi nad oltarji, še posebej nad oltarjem Marijinega vnebovzetja, pri katerem bo 15. avgusta tudi sveta maša. Lepi so tudi portali – vsak vhod ima natančno, umetelno izdelan portal. Danes bi kdo rekel, da je to preveč dela, in bi ga naredil veliko bolj enostavno. A takrat so si vzeli čas, imeli pogum in potrpljenje, da so ustvarili nekaj trajnega," pojasni benediški župnik. Poseben je tudi zvonik, ki je znotraj prazen, stopnice, ki vodijo do vrha, so namreč urejene v prizidanem stolpiču. 

[[image_3_article_79548]]

[[image_4_article_79548]]

[[image_5_article_79548]]

Orgle so pripeljali s Švedske 

Ena zadnjih in večjih pridobitev cerkve so nove orgle, s katerimi pa je povezana zelo zanimiva zgodba. "Orgle smo pridobili lani. Imajo 23 pojočih registrov, dvakrat tremolo in dva manuala. To je za to cerkev velika pridobitev. Če bi hoteli naročiti čisto nove orgle, bi bili stroški previsoki - moji verniki tega finančno ne bi zmogli. Preko poznanstev smo jih dobili s Švedske. Tam so jih razstavili, saj so želeli večje in drugačne. Niso nam jih čisto podarili, saj smo plačali demontažo, prevoz in ponovno sestavo. Nekaj piščali in ohišja je bilo treba zamenjati, orgle je bilo treba tudi uglašeno postaviti v prostor. Vse to je financirala župnija. Zelo sem zadovoljen, imeli smo že več koncertov, izvajalci pa so z inštrumentom zelo zadovoljni."

Če bi si kdo želel ogledati cerkev Svetih treh kraljev, se naj oglasi v župnišču sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Lahko pokliče tudi na telefonsko številko 031 352 892.

V oltarju relikvije Alojzija Grozdeta

Prej leseni oltar so, pod budnim očesom zavoda za varstvo kulturne dediščine zamenjali s kamnitim, ki je avtentičen s tlakom. Posebnost oltarja je v tem, da so v njem relikvije Alojzija Grozdeta, slovenskega mučenca, ki so ga 1. januarja 1943 pod krivo obtožbo umorili partizani. Ostala dva relikviarija v oltarju pa vsebujeta relikvije nepoznanih mučencev iz arhiva Župnije sv. Benedikt. 

[[image_8_article_79548]]

Rola si prizadeva, da cerkev ne bi bila zgolj muzejska točka, temveč da bi v njej karseda pogosto potekala bogoslužja. Doda, da bi bil iskreno zelo vesel, če bi bila ta cerkev locirana v središču občine, na griču pa bi bila manjša. Zdaj pa je ravno obratno. Je pa res, da je župnijska ogrevana. 

[[image_6_article_79548]]