Dnevi v prehodnem obdobju iz zime v pomlad so kot nalašč primerni za obisk občine Benedikt s kolesom. Kot so objavili na občinskem Facebook profilu, kolesarje čaka obilo naravnih znamenitosti na poteh Ekomuzeja Benedikt. Župan mag. Milan Repič je pojasnil, da je kolesarska pot eden izmed segmentov Ekomuzeja, ki obsega tudi učno in kmečko pot ter dve kolesarski poti: “Ena poteka po območju občine Benedikt, druga pa na območju Las Ovtar Slovenskih goric.”

Kolesarska pot meri v dolžino 30 kilometrov

Kolesarska pot po Ekomuzeju je namenjena za rekreacijo kolesarjev po manj prometnih lokalnih cestah s poudarkom na opazovanju in doživljanju kulturne krajine in okolja (voda, prst, gozdovi, sadna drevesa in trte, cvetoči travniki …). Krožna kolesarska pot po Ekomuzeju poteka po grebenih in dolinah, v dolžino pa meri 30 kilometrov. Povezuje naselja in njihove naravne znamenitosti. Kolesarska pot po Ekomuzeju poteka po naslednji trasi: Benedikt – Spodnja Ročica – Drvanja – Spodnja Bačkova – Ihova – Trstenik – Štajngrova – Negovski vrh – Trotkova – Ločki Vrh – Stara gora – Obrat – Benedikt.

Med kolesarjenjem po omenjeni poti se lahko kolesarji ustavijo na 30 točkah, ki predstavljajo znamenitosti benediške občine:

Termomineralna voda iz vrtine v Benediktu/ Vrtina Be- 2 je globoka 1857,34 m in temperatura vode je okoli 100°C. Termalna voda je primerna za manjšo termoelektrarno, ogrevanje prostorov in za balneološko uporabo v bazenih.

Lep travniški sadovnjak/Najlepše vzdrževan strnjen travniški sadovnjak z vsemi značilnimi starimi sortami jablan. Sadovnjak leži za kmetijo na Vinogradniški poti 16 na jugovzhodnem pobočju.

Samorodnica Jurka/ Samorodnica jurka na brajdah je verjetno med najstarejšimi trtami v Slovenskih goricah z obsegom debla 0,70 m in premerom 0,22 m. Stara je okoli 100 let. Raste ob novem vzorčnem travniškem sadovnjaku Franca Jančarja (1820 – 1889).

Slatinski vrelci v Benediktu/ Benediška slatina (3 vrelci) ali mineralna voda je bila nekoč zelo priljubljena. Spomladi 1997 so sanirali prejšnje vrtine in izvrtali tri nove: Anin, Paulin in Helenin vrelec.

Najdebelejši hrast v Ekomuzeju/ Najdebelejši hrast v Ekomuzeju z obsegom debla 3,80 m in s premerom 1,21 m raste sredi gozda južno od Benediške slatine.

Peskokop na Benediškem Vrhu/ Več kot 300 m dolg jarek globine do 3 m. Nahaja se v gozdu pod Benediškim Vrhom 25, ki se razteza skoraj do hiše Slatinska cesta 26. Sarmatske brakične sedimemte so prekrile plasti proda in peska Karintijske reke, predhodnice Drave, ki je na območju Slovenskih goric imela svojo delto.

Gramoznica v Spodnji Ročici/ Gramoznico dolžine okoli 200 m pod gozdnim grebenom zahodno ob domačije Rola so uporabljali do konca 80. let 20. stoletja. Največ gramoza za ceste so izkopali med drugo svetovno vojno.

Vinograd na kolih/ Vinograd samorodnice šmarnice na kolih raste na sosednji parceli v Frolehu ob posestvu Spodnja Ročica 1. Stari vinogradi samorodnic so velikega pomena za ohranjanjanje redkih rastlinskih in živalskih vrst.

Vinograd samorodnice šmarnice na Drvanji/ Vinograd šmarnice na kolih raste ob cesti na Drvanji, ki meji s Frolehom. Vinograd na kolih je še zanimiv zaradi samoraslih vinogradniških breskev in sliv.

Stari Špingl/ Stara sliva špingl z obsegom debla 1,85 m in premerom 0,59 m raste v Vrtnarstvu Mai na Drvanji 10. Plodovi sorte špingl so rumene barve in podobne velikosti domačih sliv.

Stara sliva/ Sliva z obsegom debla 2,14 m in premerom 0,68 m raste v Spodnji Bačkovi 47. Ob njej še stoji nekoliko mlajša sliva. Obe sta zaradi velikosti in zdrave rasti prava redkost.

Povirje potoka Drvanja/ Potok Drvanja izvira iz treh izvirov ob starem kamnitem studencu na severu Ekomuzeja. Od osrednjega vodotoka Drvanje se cepijo stranski manjši potoki in jarki, ki sestavljajo zanimivo povirje 19 izvirov.

Velika bukev na Trsteniku/ V gozdu na posestvu Kaučič raste najdebelejša bukev v Ekomuzeju. V obsegu meri 3,80 m in s premerom 1,21 m (štiridebelna). Za Slovenske gorice je ta bukev izjemnih dimenzij. Stara slovenska beseda “bukva” je ime za knjigo iz katere sta se ravili tudi angleška in nemška beseda “book” in “buch”.

Ihovska slatina/ V Ihovi je edina naravna vrednota lokalnega pomena v Ekomuzeju. Slatina je eden izmed zadnjih naravnih slatinskih izvirov. Po Ihovsko slatino so prihajali nekdaj poleti od daleč z vozovi. V Slovenskih goricah je bilo v 19. stoletju okoli 160 naravnih slatinskih vrelcev. V bližini so ostanki šote debeline do 3 m.

Vinograd šmarnice na Negovskem Vrhu/ Vinograd s 40 trsi šmarnice na kolih, brajde z belo in rdečo jurko ter klintonom, dve visokodebelni hruški tepki stari več kot 100 let in loška češnja rastejo na posestvu Negovski Vrh 8.

Najdebelejša smreka/ Najdebelejša smreka v Ekomuzeju z obsegom debla 3,6 m, premer 1,15 m, raste v Ločkem Vrhu v mokrotnem gozdu blizu ceste v smeri Negova.

Najdišče osjelikega mačjega ušesa (Ophrys sphegodes)/ Osjeliko mačje uho je redka vrsta. Raste na suhih košenih travnikih in začne cveteti zelo zgodaj. Je pokazatelj ekološko zelo ohranjenih travnikov.

Peskokop na Ločkem Vrhu/ Manjši peskokop na Ločkem Vrhu leži sredi gozda severozahodno od kmetije na naslovu Ločki Vrh 19.

Peskokop na Ločkem Vrhu/ Peskokopni jarki, ki merijo v dolžino več kot 300 m in so globoki do 5 m, so v gozdu severovzhodno od kmetije Ločki Vrh 25. Gozd z jarki ima ledinsko ime Klanci.

Staro drevo hruške tepke/ Verjetno najstarejša hruška tepka z obsegom debla 3,05 m in s premerom 0,97 m raste v Ekomuzeju na posestvu Ločki Vrh 21. Tu še stojita hruška salzburgarca z obsegom debla 2,25 m in premerom 0,71 m ter druga hruška tepka (obseg debla 1,77 m, premer 0,56 m).

Beli gaber/ Beli gaber v obliki velikega grma z obsegom debel 3,54 m in premerom 1,12 m raste v gozdu južno od hiše Ločki Vrh 2.

Drevo divje češnje/ Velika divja češnja z obsegom debla 2,30 m in premerom 0,73 m je v gozdu južno od hiše Ločki Vrh 21. Blizu še raste druga divja češnja z obsegom debla 1,76 m in premerom 0,56 m.

Staro drevo domačega kostanja/ Najdebelejši domači kostanj v Ekomuzeju z obsegom debla 4,55 m in premerom 1,45 m (dvodebelni) raste sredi gozda ob kolovozu jugovzhodno od hiše Ločki Vrh 23A.

Nekdanji kamnolom/ Nekdanji kamnolom sermatskega apnenca je v gozdu nad cesto za Ločki Vrh. Kamen so nazadnje lomili za popravilo ceste proti Sveti Trojici.

Drevo divje češnje/ Divja češnja z obsegom debla 3,05 m in s premerom 0,97 m raste ob kolovozu na robu gozda vzhodno od hiše Ločki Vrh 23.

Najdišče navadne kukavice/ Na travnatem pobočju vhodno od domačije Ločki Vrh 27. Navadna kukavica (Orchis morio) je ranljiva vrsta, v katero se uvrstijo vrste, za katere je verjetno, da bodo ob ogrožajočih dejavnikih, v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadete vrste. Vrsta je zelo občutljiva na kakršnekoli spremembe oziroma poseljuje habitate, ki so na človekove vplive zelo občutljiv.

Potomka najstarejše trte na svetu/ Žametovka, ki raste od nekdanji mežnariji pri Svetih Treh Kraljih, je potomka najstarejše trte na svetu iz Lenta v Mariboru, ki je stara več kot 400 let. Ob njej sta avtohtona sorta trta radgonska ranina in samorodnica klinton.

Najdišče navadne kukavice/ Najdišče navadne kukavice (Orchis morio) je na travnatem pobočju v naselju Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah nad cesto proti Trotkovi.

Mlaskov vodnjak/ Mlaskov vodnjak je iz leta 1834, ko ga je G. Fekonja obzidal s suhim zidom, je zelo kvalitetno postavljen. Globok je 31 m. Maja 2019 je bila izmerjena gladina vode 11 m nad dnom.

Travniški sadovnjak/ Visokodebelni sadovnjak nad posestvom Benediški vrh 3 je eden zadnjih sadovnjakov z večino jablan sorte bobovec. Okrog domačije še raste precej sliv, orehov in nekaj češenj. Ob sadovnjaku je mlajši nasad redkega belega topola.

Ekomuzej Dolina miru je muzej na prostem

V primeru benediškega  Ekomuzeja Dolina miru gre za muzej na prostem, s katerim želijo promovirati svojo naravno in kulturno dediščino ter posledično v te kraje privabiti nove obiskovalce. Razteza se na celotnem ozemlju občine Benedikt, z njim pa povezujejo naravne znamenitosti, kulturno dediščino, športne objekte, turistične ponudnike in pridelovalce hrane, s tem pa varujejo okolje in svojo dediščino, hkrati pa razvijajo turizem.

Prva faza izvedbe je stekla na začetku  leta 2019, ko so začeli z obnovo dela starega vrtca za interpretacijski center ekomuzeja. Med drugim so zasadili vzorčna tradicionalna sadna drevesa in trte, postavili tradicionalni kmečki vrt z leseno ograjo ter uredili nekaj izvirov vode oziroma vodnjakov.

Prva faza izvedbe je stekla na začetku  leta 2019, ko so začeli z obnovo dela starega vrtca za interpretacijski center ekomuzeja. Med drugim so zasadili vzorčna tradicionalna sadna drevesa in trte, postavili tradicionalni kmečki vrt z leseno ograjo ter uredili nekaj izvirov vode oziroma vodnjakov. Povezali so naravne znamenitosti, kulturno dediščino, športne objekte, turistične ponudnike in pridelovalce hrane, ki jih želijo združiti pod enotno blagovno znamko Benedikt z okolico in Ekomuzej Dolina miru.

“Naravne znamenitosti severnih in osrednjih Slovenskih goric povezujemo s kolesarsko potjo, ki smo jo označili v lanskem letu, o njih so napisane tudi interpretacijske zgodbe za predstavitev na internetni strani,” še našteva župan.

V Benediktu že nekaj časa potekajo priprave na gradnjo toplic, zato je potrebno pripraviti nove turistične produkte.

S tem želijo varovati okolje in svojo dediščino, hkrati pa razvijati turizem. “Naravne znamenitosti se skoraj ne tržijo v turizmu Slovenskih goric. V Benediktu že nekaj časa potekajo priprave na gradnjo toplic, zato je potrebno pripraviti nove turistične produkte,” je še pojasnil Repič.

Vrednost projekta znaša dobrih 57.000 evrov, od tega so nekaj manj kot 40.000 evrov pridobili iz programa za razvoj podeželja. Benedikt je del lokalne akcijske skupine LAS Ovtar Slovenskih goric.

Objavil/a Občina Benedikt dne Sreda, 24. februar 2021