Že pred več meseci smo obiskali Krajevno skupnost Malečnik-Ruperče in govorili s predsednikom sveta KS Jožefom Škofom, ki opozarja, da stanje Drave postaja vedno večja težava, tega pa se pristojni ne zavedajo. Razočaran je, saj država kljub našteto pozivom, ni storila ničesar oz. je problematiki po njegovih besedah namenila premalo pozornosti. Kot smo se že lani prepričali na lastne oči na Dravi nastajajo otoki, ki so popolnoma zaraščeni.

»Tisti, ki ob Dravi živimo, vemo kaj je bilo v preteklosti. Iz Drave smo vozili ogromno kubikov proda, da je spet funkcionirala. Potrebno je nekoga vprašati po zdravi kmečki pameti. Če je nekaj zasuto, moreš to odstraniti, da spet zadeve tečejo. Dravo so žal popolnoma zanemarili,« je že tedaj razočaran opisal Škof.

Težave tokrat še večje

Po zadnjem naraščanju Drave naj bi naneslo še več proda, brežine so ostale in se le še povečujejo.Podžupan Samo Peter Medved naj bi dejal, da je sicer za sanacijo Drave planiranih 200 tisočakov. »Na občini sem izvedel, da je bil v letu 2017 izveden projekt nasipa reke Drave od Melja do Ptuja. Mi o tem ne vemo ničesar, nihče nas ni obvestil, vedeli pa smo, da nekaj merijo. Ta projekt more zaživeti, če ne, lahko na ta denar pozabimo. Tako kot je sedaj absolutno ne more ostati.«

Želijo si širše razprave

V KS so sklicali srečanje z ministrstvom, saj si želijo konkretne odgovore: »Nekdo mora nositi odgovornost, saj dobesedno mečemo denar skozi okno, saj to ni normalno. Dravo je treba sanirati. Mora biti poglobljena in tekoča.« Poudari, da so imeli v preteklosti že več pogovorov in srečanj, tudi tokrat naj bi jim z ministrstva dejali, da bodo prišli, a oseba katera je zadolžena za to, naj že v preteklosti ne bi storila ničesar, zato se v krajevni skupnosti s to odločitvijo ne strinjajo. »Sestanek je treba razširiti, potrebna je širša razprava, na kateri bodo prisotne Dravske elektrarne, Mestna občina Maribor in ne le ministrstvo. Naravovarstveniki so naredili že dovolj škode, pa nihče ne odgovarja.«

»Mi pravzaprav reke Drave več nimamo. Če bi jo malo poglobili in razširili ter naredili nasip, smo rešeni,« pove Škof in doda, da nas Avstrijci opozarjajo na to, da naj očistimo reko Dravo, a nihče ne stori ničesar. Narava nas vedno znova preseneča.

Ribiči so se umaknili z Drave

Govorili smo z Bojanom Javornikom, predsednikom Zveze ribiških družin Maribor, ki nam je prav tako kot Škof, dejal, da je zaradi trenutnega stanja precej zaskrbljen. »Prihodnost rib v Dravi je klavrna. Ribiči smo se z Drave umaknili, mi več ne lovimo, lovimo še samo na način ujemi in izpusti, pa še to minimalno.« Poudaril je, da ko ni več rib se spremeni struktura. Včasih so v Dravi našteli tudi okoli 40 vrst, danes so srečni, če jih naštejejo 20. »Tragično je in komično, ko bodo izropali še zadnjo brstno jato bodo kormorani jadrno odleteli, imeli bomo prazno Dravo in ne vem komu je to v interesu.«

»Jezi nas, da so nevladne organizacije postale nekomunikativne. V življenju je treba sprejemati zdrave kompromise. Smo zato, da se potenciali, ki so, izkoristijo maksimalno, škoda je bila napravljena, a lahko bi preprečili novo nastale škode.«

Javornik nam je dejal, da je po njihovih ocenah prišlo do intenzivnega muljenja Drave, ko so avstrijske elektrarne pričele prazniti bazene: »Mulj so pošiljali po Dravi. To bi bil naravni proces skozi zgodovino, a s takšno koncentracijo in v takem času, nikdar. Mulj se običajno usede na mirnih območjih, zato se je začel nalagati predvsem tam kjer ni bilo večje pretočnosti.« Brežine so tako skozi leta postale polne naplavin in danes je kapaciteta znatno okrnjena. S tem, ko se je nalagal mulj, se je prekinil naravni proces drstenja, zato danes več ni takšni kot so ga ribe dojemale tisočletja.

Danes pretok na minimumu

Struga Drave ima danes težavo zaradi nizkih pretokov, zaradi tega pride namreč do intenzivnega zaraščanja in s tem manjše prepustnosti poplavnih voda. Naravni pretok Drave je bil nekoč v sušnih obdobjih okoli 170 kubičnih metrov, danes je le-ta na minimumu: »Pozimi je najmanj deset, poleti najmanj dvajset, kar je znatno manj kot nekoč. Struga se je precej zožila in danes je na nekaterih predelih pozimi podobna malo večjemu potoku. To je podpovprečna velikost reke v Sloveniji.«

»Če posežete v naravo in jo pustite nekaj let na miru, se bo povrnila sama. Z njo pa ne smete eksperimentirati ampak imeti jasne strateške cilje.«

Zadeva je alarmantna

»Strah nas je, da se bodo slabe prakse iz rok Francozov, Švicarjev, prenesle Avstrijcem in na to na nas. To pomeni okrnitev biološke sposobnosti vsake vode. Zadeva je alarmantna, verjetno so tudi v Dravskih elektrarnah Maribor zainteresirani, da se začnejo procesi hitreje odvijati, saj se tudi njim zmanjšuje volumen vode in posledično proizvodnja, ki je najverjetneje okrnjena,« še pove.