Ob mesecu spomina na žrtve holokavsta in ob bližajočem se 27. januarju, mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, sta mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor in Muzej nacističnega taborišča za vojne ujetnike Stalag XVIII D, odprla razstavo z naslovom ''Auschwitz – kraj na zemlji: Auschwitz album.''

Razstava predstavlja enega najpomembnejših in hkrati najpretreslivejših zgodovinskih virov o delovanju nacističnega uničevalnega sistema: Auschwitz album, edini ohranjen fotografski dokument v takšni obliki, ki je nastal med samim delovanjem koncentracijskega taborišča Auschwitz leta 1944.

Fotografije so posneli z namero

''Posebnost in zgodovinska teža Auschwitz albuma sta v tem, da fotografij niso posneli taboriščni ujetniki, temveč pripadniki SS-a,'' pojasnjuje Boris Hajdinjak, zgodovinar in direktor Sinagoge Maribor.

Hajdinjak nadalje poudarja, da torej ne gre za naključne ali spontane posnetke, temveč za zavestno ustvarjen fotografski album, ki je nastal v času ene izmed najbolj tragičnih akcij, največjega množičnega poboja v zgodovini Auschwitza.

V zelo kratkem času je bilo v taborišče deportiranih približno 437.000 Judov z Madžarske, od katerih je bila večina kmalu po prihodu umorjena. Po besedah Hajdinjaka so se tudi sami SS-ovci zavedali, da gre za obseg ubijanja, kakršnega ni bilo ne prej ne kasneje, zato so se odločili ''akcijo'' dokumentirati. 

Slovenski kontekst: Prekmurski Judje

Razstava ima za slovenski prostor poseben pomen, saj je prav v tem času v Auschwitz prispela tudi največja skupina Judov, predvsem prekmurskih, ki so bili deportirani z območij pod madžarsko oblastjo.

Čeprav danes ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali se na katerem od posnetkov nahaja kdo iz Prekmurja, razstava omogoča vpogled v točno tisti proces, skozi katerega so šli tudi slovenski Judje, prihod, selekcijo in skoraj gotovo smrt. Auschwitz album tako predstavlja najpomembnejši vizualni vir za razumevanje delovanja taborišča, tudi v slovenskem zgodovinskem spominu. 

Drugi ključni element: Sovjetski film iz leta 1945

Drugi del razstave je posvečen sovjetskemu dokumentarnemu filmu, posnetem takoj po osvoboditvi Auschwitza 27. januarja 1945, ko je taborišče osvobodila Rdeča armada. Film prikazuje neposredne posledice nascističnega zločina, trupla, izčrpane preživele in opustošene prosotre smrti.

Čeprav je film nastal po koncu delovanja taborišča, je bil posnet tako kmalu po osvoboditvi, da predstavlja neprecenljiv zgodovinski dokaz. Po mnenju Hajdinjaka prav vizualni viri, kot so fotografije in film, odločilno prispevajo k razumevanju in verodostojnosti zgodovine holokavsta, saj jih je skoraj nemogoče razglasiti za ponaredek.

Ne smemo pozabiti, še manj zanikati

Pomemben člen razstave predstavlja tudi izraelski spominski center Yad Vashem, ki deluje na področju ohranjanja spomina na holokavst. Eden izmed njihovih ciljev je zbrati imena vseh žrtev holokavsta, ki jih je bilo okoli 6 milijonov. Doslej je bilo zbranih približno 2,5 milijona imen. Čeprav popolnega seznama šestih milijonov žrtev najbrž nikoli ne bo mogoče sestaviti, pobudniki poudarjajo, da je vsako ohranjeno ime zmaga nad pozabo.

Razstava ''Auschwitz – kraj na zemlji: Auschwitz album'' tako ne ponuja le zgodovinskega pregleda, temveč jasno opozorilo: holokavst ni abstraktna preteklost, temveč dokumentiran zločin, katerega sledi so vidne, preverljive in neizpodbitne.