V Žičkem dvoru trenutno potekajo obnovitvena dela, ki jih izvaja investitor Galerija Gosposka d.o.o. Gre za sanacijo, katere vrednost je sicer ocenjena na dobrih 660.000 evrov.

V zadnjih desetletjih je bil Žički dvor na mariborskem Lentu kljub izjemni lokaciji prazen in je žalostno propadal. Obnova je v polnem teku in kmalu lahko pričakujemo, da mu bo ponovno dana vsebina.

Investicija vredna dobrih 660.000 evrov

V Žičkem dvoru trenutno potekajo obnovitvena dela, ki jih izvaja investitor Galerija Gosposka d.o.o. K sanaciji, katerih vrednost je sicer ocenjena na dobrih 660.000 evrov, del sredstev, v višini 185.166 evrov, prispeva Ministrstvo za kulturo. Investitor je bil namreč lani uspešen na razpisu za financiranje spomeniškovarstvenih projektov. Kot so nam dejali v Galeriji Gosposki vsa vzdrževalna dela potekajo v skladu s kulturnovarstvenim soglasjem in nadzorom s strani Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) – Območne enote Maribor. To so nam potrdili tudi na zavodu.

Trenutno so iz objekta izvozili več ton različnega materiala, da so lahko prišli do prvotnih zidov. »V letu 2019 nadaljujemo s sanacijami sten, strešne kritine in stavbnega pohištva, v letu 2020 pa nas čaka sanacija zunanjih ometov – fasade,  česar se še posebej veselimo,« dodajo.

In kakšna bo vsebina?

Zanimalo nas je, kakšna bo vsebina, ki jo bodo dali dvoru. V Galeriji Gosposki so nam pojasnili: »Vsebine, ki bodo bogatile Žički dvor, gradimo z zavedanjem dolgoročnih ciljev. Naša vizija sledi ideji, da z inovativno kulturno-umetniško produkcijo ter kongresno dejavnostjo bogatimo tako mesto Maribor kot celotno regijo.  Spodbujamo internacionalizacijo, trajnostni razvoj mesta, ekonomski razcvet, socialno kohezivnost in hkrati ne pozabljamo na okoljske rešitve.«

Žički dvor se v virih prvič omenja leta 1306, vendar je glede na odkrite arhitektonske elemente in lokacijo pozidave, verjetno starejši. Alenka Zupan iz Območne enote Maribor – Zavod za varstvo kulturne dediščine je ob tem dodala, da so dvor zmeraj prenavljali laiki, saj redovna pravila kartuzijancem niso dovoljevala bivanja v mestu: »Poslopja so skozi zgodovino širili in dozidavali, tudi čez mejo srednjeveškega obzidja, ki je ostalo ujeto znotraj dvora kot eden od delilnih zidov. Po razpustitvi kartuzijanskega samostana je bila v Žičkem dvoru od leta 1786 nastanjena vojaška oblačilnica, od leta 1835 vojaško sodišče in zapori ter od leta 1928 stanovanja.« Pove tudi, da je današnja podoba dvora pretežno baročna, vendar je v notranjosti mogoče izluščiti in prezentirati obrise prvotnih prostorov srednjeveškega dvora.