Kljub temu, da so govorice o povezavi herbicida glifosata z rakom vse glasnejše, da sta v dveh tožbah v ZDA tožnika dobila milijonski odškodnini zaradi uporabe tega herbicida, se bo v primeru izdanega okoljevarstvenega dovoljenja proizvodnja v podjetju Albaugh v Račah povečala kar za 6-krat.

Sporen herbicid glifosat je morda končno dobil zadnji, če ne, pa vsaj predzadnji žebelj v krsto. Tožba proti korporaciji Monsanto, ki jo je pred časom sicer odkupil nemški Bayer, je na sodiščih v ZDA že dvakrat triumfirala v korist tožnikoma: v obeh primerih sta vrtnarja, ki sta s škropivom Roundup, v katerem se nahaja aktivna sestavina glifosat, uničevala plevel in pozneje zbolela za rakom. Dewayne Lee Johnson, ki je leta 2014 dobil globoke kožne razjede in Ne-Hodkinov limfom, bo tako od Bayerja dobil izplačanih 78,5 milijonov evrov. Rak v grlu je razvil tudi 70-letni vrtnar Edwin Hardeman. Pred dnevi je zvezna porota v San Franciscu tudi v njegovem primeru presodila, da je za razvoj raka v grlu bistveno prispeval omenjen herbicid.

Anton Komat: glifosat je kancerogeni kemični stvor

Kot je za naš osrednji spletni medij zapisal Anton Komat, znan slovenski okoljevarstvenik in kolumnist, je “tovarna v Račah speča ekološka bomba, saj se kadarkoli lahko zgodi nesreča, ki bo povzročila katastrofalno onesnaženje, “glifosat pa ni zgolj kancerogeni kemični stvor, ampak ima na vesti še številna druga obolenja in patološke spremembe fiziologije pri človeku.” Med njimi navaja denimo motnje v biosintezi proteinov, pomanjkanje nevrotransmiterjev, motnje metabolizma bakterij in rastlin, blokada aktivacije hormona D3, blokiranje esencialnih mikroelementov cinka, bakra in mangana, ki so zaradi glifosata izropani iz rastlin in jih posledično ne dobi tudi človek z uživanjem rastlinske hrane, motnje biosinteze sulfatov, zrušenje ravnovesja mikrobioma v črevesju zaradi antibiotičnega delovanja, ubijanje življenja v prsti v rizosferi, oslabljeno delovanje ščitnice ter odpornost na antibiotike pri bakterijah E. coli ter salmonela, in sicer že pri zelo nizkih koncentracijah.

Nevaren glifosat v naši neposredni bližini

Če ste mislili, da je to še eden onih primerov, s katerimi tu nimamo nič, da je pač tam nekje v daljavi, nas pa se tiče ravno toliko, kolikor o tem preberemo v medijih, ste v zmoti. Navsezadnje imamo le nekaj kilometrov iz Maribora tovarno s proizvodnjo glifosata podjetja Albaugh TKI, namerava proizvodnjo spornega herbicida povečati kar za šestkrat, za kar so že leta 2017 zaprosili za novo okoljevarstveno dovoljenje. In to kljub dejstvu, da je po Svetovni zdravstveni organizaciji glifosat uvrščen med »morebitno rakotvorne« snovi. Vse morebitne javne raziskave, opravljene s strani multinacionalk, ki proizvajajo zloglasen glifosat, so bile do nedavnega prepovedane za javnost, vse dokler ni sodišče v EU presodilo, da takšno početje ni v interesu zdravja populacije. Dotlej je zeleno luč prepovedi objave izsledkov omogočala Evropska agencija za varnost hrane (Efsa), prav tista organizacija, ki bi morala stopiti na stran ljudi, namesto kapitala, če se že proglaša za organizacijo, ki skrbi za varnost hrane. Razkritje dokumentov je onemogočala z izgovorom, da slednje ne bi bilo profitabilno za korporacije, ki proizvajajo glifosat.

Aktivisti bodo zahtevali prepoved uporabe glifosata v Sloveniji

Sicer se okrog tovarne Albaugh TKI v Račah dviga veliko prahu. Čeprav povezave ni mogoče potrditi, se ponuja ideja, da je visoko stopnjo rakavih obolenj na Osnovni šoli Rače mogoče pripisati bližini omenjene proizvodnje sedaj (vsaj po ameriških smernicah) dokazano rakotvornega glifosata. Velja omeniti, da v slovenski podružnici korporacije, ki ima proizvodnjo po vsem svetu, za naš portal niso mogli komentirati problematike glifosata, tudi v povezavi z podružnico v Račah, zato smo se obrnili na sedež podjetja v Švici. Na odgovore še čakamo. Kakšna bo usoda sporne proizvodnje pri nas, tako še ni jasno. “Edina pot odprave tega zla je popolna prepoved uporabe glifosata v Sloveniji, kar bomo aktivisti v kratkem tudi zahtevali,” zatrjuje Komat. Naj omenimo, da so herbicid prav tako prepovedali tudi v Franciji. O prihodnjih namerah glede nadaljnje proizvodnje glifosata v Sloveniji molčijo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, kjer so pristojni za registracijo škropiv v Sloveniji, saj nam še niso posredovali svojega stališča glede proizvodnje glifosata v Sloveniji.

Od kod tolikšna obolevnost za rakom na lokalni osnovni šoli?

Pred leti so v Račah opazili, da je obolevnost za rakom zaposlenih na lokalni osnovni šoli izredno visoka. Kot so zapisali na strani Ekološke iniciative Rače, je aprila 2013 ravnatelj OŠ Rače, Jožef Jurič, člane sveta zavoda OŠ Rače seznanil s podatkom, da je od leta 1990 kar 22 zaposlenih na OŠ Rače zbolelo za rakavimi obolenji. Gre za stopnjo, ki je precej višja od stopenj obolevnosti v primerjavi z drugimi okoliškimi osnovnimi šolami. Vodstvo Občine Rače Fram je po besedah ravnatelja Juriča tedaj zavrnilo možnost sodelovanja in ni želelo financirati raziskave, ki bi poskušala poiskati razloge za tako visoko obolevnost za rakavimi obolenji med zaposlenimi na osnovni šoli. A kot kaže, se bo sedaj to spremenilo.

Kmalu razgrnitev raziskave na Onkološkem inštitutu

Po sicer neuradnih, a zanesljivih informacijah bodo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani v povezavi z Ekološko inciativo Rače kmalu razgrnili obsežno raziskavo, v kateri bodo skušali najti vzroke za visoko obolevnost za rakom v Račah in v okolici. Slednje so za nas potrdili tudi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani: “Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo v sklopu Registra raka RS izvedli epidemiološko raziskavo o pojavljanju raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače Fram in okoliških naseljih. Trenutno smo v fazi priprave javne predstavitve zaključnega poročila z rezultati raziskave, ki jo načrtujemo za pomlad,” so za osrednji mariborski spletni medij Maribor24 dejali na Onkološkem inštitutu.

Največja uporabnika glifosata: Dars in Slovenske železnice

Kot nam je zaupal Komat, se trenutno v Sloveniji uporablja 25 pripravkov, ki vsebujejo aktivno snov glifosat. Šokantno je dejstvo, da ga letno prodajo med 80 do 85 ton! Le kam romajo tone in tone strupenih odplak? “Strup se poliva vsepovsod, po njivah in javnih površinah, kot so ceste, parkirišča, železnice, parki, pokopališča, športna in otroška igrišča, med tlakovci na trgih in dvoriščih, po kolesarskih stezah in pešpoteh,” za Maribor24 pove Komat. Daleč največ ga porabita DARS in Slovenske železnice, ostalo porabijo komunalne službe, upravljavci javnih površin, neizobraženi državljani in kmetijstvo. V kmetijstvu največ glifosata porabijo v sadovnjakih in vinogradih, ker ne vstopa v stebla dreves in trte, zato pa uniči vse druge rastline. Glede na dejstvo, da je glifosat odlično topen v vodi, se ga zagotovo nekaj najde tudi v vinu. A kaj bi okolišili, najdemo ga praktično povsod, v vsaki točki vodnega kroga, tudi v zraku. “V ZDA je 75 % padavin kontaminiranih z glifosatom. Pred kontaminacijo ni varna nobena eko pridelava, ki ni pod streho! Ob ogromni letni količini porabljenega strupa je jasno, da je kontaminiran celoten ekosistem in da njegovo antibiotično delovanje uničuje rodnost prsti.”