Letališče Edvarda Rusjana Maribor, ki je bilo ob odprtju zamišljeno kot pomemben prometni center, že desetletja deluje pod svojimi zmogljivostmi in se nikoli ni zares uveljavilo kot ključno letališče v državi. Kljub številnim poskusom oživitve, od zanimanja investitorjev do prevzemnih načrtov Mestne občine Maribor, letališče ostaja v vlogi sekundarne prometne infrastrukture. Težave so se lani še poglobile, ko so neurja s točo močno poškodovala streho potniškega terminala, sanacija pa se bo, če ne bo zapletov, začela šele avgusta 2025.
Za razvoj ključen državni prostorski načrt
Ključno za prihodnji razvoj letališča pa je sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN), ki bi investitorjem omogočil gradnjo in nadaljnje širitev letališke infrastrukture, vključno s podaljšanjem vzletno-pristajalne steze in varnostnih območij. Čeprav je bilo še pred kratkim slišati optimistične napovedi o potrditvi DPN že prihodnje leto, je zdaj načrtovano, da bo sprejet šele maja 2027, in še to le, če bo celoten proces potekal brez zapletov.
Do konca leta 2026 letališče sicer upravlja družba DRI, nato pa bo ministrstvo objavilo razpis za dolgoročnega upravljavca. Ena od možnosti je Javni holding Maribor, kjer ideja o prevzemu ostaja živa. Direktor holdinga Andrej Rihter nam je pred kratkim dejal, da v letališču vidi priložnost za kargo, vojaško in civilno letalstvo, a opozarja, da se ključno vprašanje o podaljšanju steze vleče že 15 let.
