Predsednik strateškega sveta SD Maribor Boris Sovič je na predstavitvi analize kazalnikov razvoja mesta Maribor in podravske regije izpostavil, da drugo največje mesto v Sloveniji kljub nekaterim pozitivnim trendom vse bolj zaostaja za državnim povprečjem. Analiza, podkrepljena z natančnimi podatki, kaže na zaskrbljujoče razlike, ki po Sovičevih besedah niso rezultat enega političnega mandata, temveč globlji sistemski problem, ki zahteva drugačen pristop k regionalnemu razvoju.

Več brezposelnih, več preminulih ...

Maribor ima po analizi zadnjega desetletja vsako leto 681 oseb z začasnim prebivališčem več in 526 oseb s stalnim prebivališčem manj. To pomeni, da ima vsako leto 155 prebivalcev več, a prirast v preostalem delu Slovenije je še višji. V primerjavi s preostalim prebivalstvom Slovenije so nadpovprečni kazalniki: število registriranih brezposelnih oseb, število zaposlenih po delovnem mestu ter delovno aktivnih in število preminulih.

Med pozitivne trende sodi dejstvo, da se je v letu 2024 število zaposlenih dvignilo na najvišjo raven po letu 2008, število preminulih na tisoč prebivalcev pa se je nekoliko zmanjšalo, čeprav ostaja nadpovprečno. A kot je izpostavil Sovič: "Tudi kadar je podatek 'boljši', to še ne pomeni, da je dober. Le v primerjavi z najslabšim je nekoliko manj slab."

Turizem in visoko šolstvo v zaostanku

Kazalniki, kjer je Maribor izrazito pod slovenskim povprečjem, vključujejo število turističnih prenočitev ter število študentov, dijakov in samozaposlenih. Leta 2023 je imel Maribor celo najnižji delež študentov v Sloveniji. Čeprav se je število dijakov nekoliko povečalo, razlika do državnega povprečja ostaja. Delež samozaposlenih je sicer dosegel najvišjo vrednost po letu 2008, a Maribor ostaja podpovprečen.

Turistični kazalniki kažejo, da se število prihodov in prenočitev sicer povečuje, a je delež še vedno občutno nižji od pričakovanega glede na velikost mesta. "To pomeni izgubljene priložnosti za razvoj terciarnega sektorja, predvsem gostinstva in storitvenih dejavnosti," je opozoril Sovič.

[[image_1_article_77922]]

Strmoglavljenje investicij in gradbenih dovoljenj

Posebej zaskrbljujoči so podatki o investicijski aktivnosti Mestne občine Maribor. V letu 2024 so bile investicije za polovico nižje kot leto poprej, število izdanih gradbenih dovoljenj pa se je zmanjšalo za petino. Še slabši je kazalnik dokončanih stanovanj, ki se je leta 2023 dodatno poslabšal.

"To kaže, da mestna občina dolgoročno izgublja sapo, kar pomeni tudi slabše pogoje za življenje, bivanje in delo," je bil neposreden Sovič. Opozoril je tudi, da je letos že presežen načrt 30 milijonov evrov letne porabe iz preteklih prihrankov, kar ne obeta stabilne finančne prihodnosti.

Podravje v senci: podobni trendi na ravni regije

Podravska regija, katere v številu prebivalstva tretjino predstavlja Maribor, v primerjavi z državo beleži podoben razvojni primanjkljaj. Od vseh analiziranih kazalnikov sta le dva nad slovenskim povprečjem: število preminulih in število stanovanj. Po drugi strani pa regija izrazito zaostaja pri turizmu, izvozu in uvozu blaga, investicijah v osnovna sredstva, številu študentov in diplomantov ter regionalnem BDP.

Sovič je poudaril, da so ti podatki jasen pokazatelj, da so razlike med regijami v Sloveniji prevelike in da se z leti povečujejo. "Če komu ni mar za Maribor, naj bo vsaj za Slovenijo, saj brez močnega drugega mesta ni močne države," je bil jasen.

Čas za premislek o dveh glavnih mestih?

Boris Sovič je ob koncu predstavitve poudaril, da analiza ni mišljena kot dnevno-politično orodje, temveč kot opozorilo vsem - tako koaliciji kot opoziciji, in to tako na lokalni kot na državni ravni: "To so podatki, ki so zdaj na mizi. Nihče več ne more reči, da ni vedel."

Zato strateški svet poziva k spremembam na zakonodajni in sistemski ravni. Kmalu se sicer pričakuje novela zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki bi lahko omogočila dodatno podporo regijam s strukturnimi težavami. Prav tako je Sovič pozval k premisleku o dvopolnem modelu države z dvema glavnima mestoma, decentralizaciji in pravičnejši porazdelitvi razvojnih spodbud.

Ljubljana generira 38 odstotkov BDP-ja, Maribor 6

Kot izrazit primer centralizacije je Sovič navedel dejstvo, da Ljubljana ustvarja 38 % bruto dodane vrednosti v Sloveniji, Maribor pa le okoli 6 %: "Zato imamo 25.000 dnevnih migrantov iz Podravja v Avstrijo, Ljubljana pa se duši v prometu zaradi dnevnega priseljevanja." Po njegovih besedah mora imeti država svojo logiko, ki presega logiko kapitala, če želi zagotoviti enakomeren razvoj. "Kapital se seli sam, država pa mora načrtno ukrepati, če želi preprečiti implozijo," je zaključil.

Kdor ima rad Slovenijo, mora imeti rad tudi Maribor

Maribor, nekoč industrijski velikan, danes išče svojo novo vlogo. Če želimo ohraniti razvojno ravnovesje države, ne moremo več ignorirati opozoril, ki jih prinašajo takšne analize. Ključni odločevalci imajo zdaj priložnost, da pokažejo, ali so pripravljeni narediti korake k bolj uravnoteženemu razvoju – ne le v besedah, temveč tudi v dejanjih.