Ana Protner je prejšnji teden dobila naziv mariborske Vinske kraljice, zato smo jo povprašali o njenih najljubših vinih, katera dela so ji v vinogradu najljubša ter kako bi kar najbolje predstavila Staro trto in naš vinorodni okoliš.

Prvo naj ti čestitamo ob dobljenem nazivu Vinske kraljice, kaj ti ta naziv pomeni? 

Najlepša hvala. Naziv je čast, ki ga je potrebno nositi in predstavljati s ponosom. Vesela sem, da ga imam, je čast zame, za družino, za domači kraj. S ponosom bom nosila prelepo kreacijo znanega slovenskega kreatorja Davida Hojnika – DH FASHION. In za čas mojega dvoletnega kraljevanja bom to čast tudi upravičila in se trudila, da bom uspešno krmarila med vinarji in naredila kakšen premik naprej.

Kako izbor Vinske kraljice poteka, preden se le-ta razglasi na svečani trgatvi Stare trte? 

S strani Zavoda za turizem Maribor-Pohorje je objavljen javni razpis na katerega se lahko prijavijo dekleta pod določenimi pogoji. Kandidatke morajo ustrezati starosti od 18 do 25 let, imeti znanje s področja vinarstva oz. vinogradništva, prihajati morajo iz vinogradniških družin ali študirati v tej smeri. Po zaključenem prijavnem obdobju te komisija povabi na razgovor, kjer članom odgovarjaš na zastavljena vprašanja. In nato te komisija obvesti o izboru. Vso nadaljnje sodelovanje poteka preko Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, kateri je odgovoren za Mariborsko vinsko kraljico pod okriljem gospe direktorice Doris Urbančič Windisch.

Vsaka vinska kraljica si izbere tudi svojo sorto vino, katero si izbrala ti in zakaj? 

Moja družina je znana po renskih rizlingih, in to potrjuje dejstvo, da mojega očeta imenujejo »kralj renskih«. Upravičeno. Vino, ki sem ga izbrala je renski rizling, a ne iz domačega vinograda, temveč iz mestnega hriba, s Piramide. Maribor je lepo mesto, z najstarejšo trto na svetu, s prelepim mestnim vinogradom, ki pa žal nima takšnega ugleda kot si ga zasluži. Nesramno je gledali le nepokošeno travo na Piramidi in s tem soditi o pridelku. Piramidi in njenemu vinogradu moramo vrniti njen čar in ugled ter privabiti turiste. S Piramido in njenimi trtami se da narediti marsikaj, le volja, denar in interes je potreben. Prvo od mojih dejanj, je moje, kraljičino vino s posebno etiketo.

Verjetno si v vinsko kulturo vpeta že vse od mladih nog, kaj ti ta kultura pomeni in kako se ti zdi, da se je v letih, ko si odraščala spreminjala? 

Moje otroštvo je bilo že od prvih korakov povezano s trto, z vinom. Spoštovanje do vina, trte, dela nam je vsem trem otrokom bilo privzgojeno, če že ne prirojeno. Moj oče pravi, da je v vsaki kapljici vina kapljica znoja. In prav ima. Vzgajali so me, da se moraš do vina obnašati spoštljivo. Pri mizi, smo otroci, imeli vedno vsak svoj kozarec, v katerega smo dobili kapljice vina. Morali smo pravilno držati kozarec, povonjati, okušati in šele na to smo lahko popili tiste kapljice. Mogoče se bo, seveda, kdo obregnil ob ta zapis, ampak ta vzgoja se je obrestovala in tudi moji otroci bodo nekoč, v tem smislu, enako vzgajani. Spoštujem vino, vinarje in vem, koliko truda je vloženega. Menim, da bi starši morali posegati po podobni vzgoji, saj otrok s tem pridobi odnos do alkohola. Strogo nasprotovanje spoznavanja vina v otroštvu, menim, da prinese prej negativen odnos do samega vina.

Kot vinska kraljica pri nas je na tebi, da čim bolje promoviraš naše konce, vinsko kulturo in vino, kako se ti zdi, da bi to lahko kar najbolje naredila, da bi sem privabila čim večje število ljudi? 

Moje osebno mnenje je, da so štajerska vina premalo cenjena, premalo so zastopana v tukajšnjih restavracijah, hotelih, preveč je vin iz drugih vinorodnih okolišev.  Naša vina so odlična in tega se je potrebno zavedati. Ozrimo se lokalno! Mladino je potrebno ozaveščati o kulturi pitja, ne pa da se poslužujejo cenenih, umetno proizvedenih alkoholnih pijač, prav tako dajejo premalo pozornost lokalnim sortam, saj se poslužujejo le tega kar slišijo. Kultura pitja vina je prenizka med mladimi. Res pa je tudi to, da naš zakon prepoveduje pitje vina in drugih alkoholnih  pijač pred 18. letom. S tem se, kar se tiče vina, ne strinjam, saj menim, da bi degustacije vin morale biti uradno dovoljene v strokovnih šolah. Kako pa se naj dijak uči o vinu?! Samo teorija je premalo. V tujini srečaš ogromno mladine, ki je zelo kulturna, ki ima interes za vino. Res je, da imamo kar nekaj vinskih dogodkov, mislim, da bi morale za prireditve obstajati nižje cenovne karte za študente. Prav tako bi se morali dogodki zvezi z vinom promovirati tudi tako, da bi vsak bodisi študent/dijak… vedel, kdaj so, s kakšnim namenom so itd. Čeprav sem sama iz te stroke marsikdaj ne vem o kakšnem dogodku zgolj zaradi slabe oz. ne premišljene reklame.

Kaj bi rada naredila/spremenila v svojem mandatu, kot vinska kraljica? 

V zadnjem času opažam, da si veliko mladih ljudi privošči, naroča kozarec ali steklenico vina. Menim pa, da je veliko krat problem v gostincih in trgovcih. Ne samo v slabi ponudbi vina, temveč marsikdaj v strežnem osebju. Ponekod kader ni dovolj izobražen, kje pa je, pa je problem v lastnem egu. Kako to mislim? Vsakdo ima favorita. Vprašanje, ki si ga moramo postaviti kot strežno osebje pa je, ali je to vino resnično kakovostno ali ponujamo le lastno mnenje? Velikokrat preplačamo vino, ne plačamo kvalitete, plačamo ime…Zato je ključna pot k spremembam izobrazba o vino in prav tako o drugih pijačah, ustvarjanje lastnega mnenja in dvig lokalnih vin.