Kmetija Horvat je družinska kmetija, ki se nahaja v Dogošah, ukvarjajo pa se s pridelavo zelenjave, predvsem solate. Zgodovina kmetije sega že več kot 100 let nazaj, ko so se ukvarjali predvsem z živinorejo, je v pogovoru povedal 23-letni sin Jure Horvat. Da se bo iz izbrane zdravstvene stroke preusmeril v poklicno kmetovanje, se je odločil med študijem, svoje odločitve pa niti malo ne obžaluje.

Injekcije in bolnišnico zamenjal za njivo in traktor

"Moji prvi koraki so bili na njivi," pove preprosto. Čeprav je svojo izobrazbo usmeril v zdravstvo, so bile počitnice, vikendi in prazniki vedno povezani z delom na kmetiji: "Že med srednjo šolo in fakulteto sem velik del prostega časa preživel na njivi ter v traktorju, predvsem sobote in nedelje, dvomesečne počitnice – jaz nisem imel počitnic. Zdaj pa sem, kjer sem, in tu sem srečen.«

Da se bo popolnoma spustil v kmetijstvo in delo na domači kmetiji, se je odločil med prvim letnikom študija. "Očitno se mi je takrat puberteta zaključila, ne vem," pove v smehu. Pravi, da ga je na začetku skrbelo, da se je odločil za študij v čisto drugi smeri, a se je nato odločil, da bo šolanje zaključil in se nato usmeril v kmetijstvo. "Sedaj mi ni žal, tudi ne za faks, ker sem tam spoznal veliko dobrih ljudi, vzpostavil dobre odnose in mnogo več," pojasnjuje.

[[image_3_article_77327]]

Poudarja, da življenje kmeta ni lahko, saj se pri delu soočajo s težkimi razmerami – od fizično zahtevnih opravil do visokih temperatur in vremenskih pojavov, ki lahko v sekundi uničijo ves njihov trud. "V glavi imaš samo, da vse, kar si naredil v zadnjem tednu, mesecu, letu, lahko izgine tisti trenutek," pojasnjuje Horvat. A pravega kmeta to ne ustavi, saj svoje delo opravlja z ljubeznijo.

Delo, ki ne pozna ure

Na kmetiji dela vsa družina, pravi Horvat – oče, njegova partnerica Renata, babica, sestra Sara in nekaj zaposlenih. Njihov dan se začne že pred peto uro zjutraj: "Najprej na traktor, potem na njivo. Delo je razdeljeno, večinoma moški opravljamo težja fizična dela, ženske pa tista bolj natančna, recimo rezanje solate – kar je prav tako naporno, če to delaš šest, osem ur." Uradno se delo zaključi okoli tretje popoldne, ko se zaposleni odpravijo domov, a za domače se pogosto zavleče vse do poznih večernih ur.

"Življenje kmeta je izziv, ampak je izziv, katerega ti ceniš in spoštuješ. Ker toliko, kolikor je težko, je tudi darljivo – daje ti neko srečo in veselje. Ti moraš imeti strast do takšnih stvari, da jih sploh izvajaš. Vsak kmet, ki to dela, dela to z ljubeznijo, ker drugače ne bi mogel biti kmet."

Delo na njihovi kmetiji je porazdeljeno, glavne poslovne odločitve pa sprejemata predvsem babica in oče. "Glavi družine, torej oče in babica, sprejemata velike odločitve, ampak, moram dodati, da vsak glas pri nas šteje," pojasnjuje. Pomagajo jim tudi zaposleni, "brez katerih ne bi zmogli", dodaja.

Prihodnost kmetije je v rastlinjakih

Večji del njihovega prispevka predstavlja solata, katero, zahvaljujoč rastlinjakom, ponujajo skoraj skozi celo leto. Jure pravi, da si močno prizadevajo ohranjati stalno ponudbo, vendar včasih narava vseeno pokaže zobe, kar lahko privede do začasnega pomanjkanja. Poleg solate trenutno na njihovih njivah zorijo še mlada čebula, redkvica, koleraba in zgodnji krompir.

Sezonska pridelava jim pomeni veliko. Ne le, da sledijo naravnemu ritmu, ampak tudi potrebam kupcev – v vsakem trenutku želijo ponuditi tisto, kar ljudje najbolj iščejo. "Mi skušamo tu imeti tisto, kar si bodo ljudje najbolj želeli, kar bodo takrat najbolj iskali. Se pravi, ko je sezona redkvice, bomo imeli redkvico, ko je sezona mlade čebule, se bomo trudili, da bo mlada čebula," pravi.

Prihodnost njihovega dela leži v rastlinjakih. Horvat pove, da načrtujejo širitev oziroma gradnjo dodatnih rastlinjakov, ki bi jim omogočili še večjo neodvisnost od vremena. Omogočajo ne le daljšo sezono, ampak tudi večjo zanesljivost ponudbe. V času, ko so vremenske razmere vse bolj nepredvidljive, je to po njegovem mnenju ključna usmeritev za prihodnost.

[[image_1_article_77327]]

Veliko zanimanje za lokalno pridelano zelenjavo

Horvat opaža, da se zanimanje za lokalno pridelano hrano v zadnjih letih močno povečuje. "Ljudje res cenijo, da je zelenjava domača, kar je tudi meni v veliko zadovoljstvo," pravi. Veseli ga, da se vse več ljudi zavestno odloča za podporo domačim pridelovalcem, ne le zaradi kakovosti, temveč tudi zaradi zaupanja in odnosa, ki ga razvijejo z lokalnimi kmeti. "Bomo videli, kako bo s prihodnjimi generacijami," dodaja previdno, "ampak trenutno ljudje temu res dajejo velik poudarek."

"Najbolj ponosen na naše delo sem, ko vidim na njivi, kako zelenjava uspeva, kako je lepa, sočna, in da jo lahko strankam z veseljem ponudimo. Zelo sem ponosen, da je naša zelenjava takšna, kot je."

Kmetija Horvat se nahaja na naslovu Nad reko 15 v Dogošah, tam lahko tudi kupite njihove izdelke vsak dan do 15. ure, razen ob nedeljah. Prav tako se nahajajo v Hiši kmetij na Partizanski cesti zraven bivše Modne hiše, na tržnici Tabor v sredo, petek in soboto in na Osrednji mariborski tržnici ob sobotah in nedeljah.