Sedež društva je sicer v Mariboru, a člani prihajajo iz cele Slovenije, nekaj pa jih je celo iz Hrvaške, Avstrije, Norveške, Nemčije in Francije. S pomočjo izročila in naukov vikinških prednikov se že od leta 2016 ukvarjajo z izdelavo orodja, orožja, nakita, lesenih in steklenih izdelkov ter drugih predmetov po navdihu starih rokodelskih tehnik in skrivnosti stroke. Med njimi so vešči zeliščarji in šamani, varuhi zdravja, še posebej radi pa kuhajo zdravilne zvarke.

Prikazujejo kako se je včasih živelo, kaj se je dogajalo in kaj so ljudje ustvarjali

[[image_1_article_72584]]

Kot pojasni Grga Springer ('Gagi'), vodja skupine, je cilj, da lahko ljudje vidijo in spoznajo, kako se je včasih živelo, preden je postalo vse tako hitro in plastično. "Takrat so zadeve potrebovale svoj čas, da so dobro izpadle," pove in doda, da je to pomembno, ker je današnja družba preveč razkropljena.

Cilj je, da vsi vidijo, da obstaja tudi drugačen način življenja, ki ni samo "daj, daj, daj, zdaj takoj".

"Vsak je na svojem vogalu, vsi vidijo samo sebe in pozabijo na druge okoli sebe. To ni za nas. Mi se radi družimo in prikazujemo, kaj znamo," nadaljuje. Pove tudi, da med druženjem ponavadi izklopijo mobitele in so enostavno v svojem svetu, kjer čas teče drugače. "Mi uživamo v tem enostavnem načinu življenja, saj to, kar dandanes ponuja naša družba, ni preveč človeško. Iščemo enakomisleče ljudi, da se ob večerih podružimo, čez dan pa se z veseljem predstavimo ljudem, ki jih kaj takega zanima," še izpostavi.

Predmete cenijo in jih tudi večkrat uporabijo

[[image_3_article_72584]]

Gagi pojasni, da je čim več naravnih materialov (les, platno, koža) in čim manj plastike. "Ja, tudi mi gremo v trgovino in tam kupimo stvari, ker bi nas ljudje verjetno čudno gledali, če bi nekje na Pohorju in tam streljali s puščicami, izvlekli živali iz gozda ter sosedom na vrtu kradli zelenjavo," pove.

Nadaljuje tudi, da so med potovanji po Evropi opazili, da imajo v določenih državah tudi kakšen temu namenjen muzej in vikinško vas s svojimi vrtički in svojimi živalmi. V takšnih primerih ljudje zadeve, ki jih sami pridelajo, tudi bolj cenijo.

Ni tistega kapitalističnega mišljenja da, ko nekaj vidimo to takoj (nujno) potrebujemo. Prav tako se ne prilagajamo potrošništvu v smislu, da določen predmet morda samo enkrat uporabimo in ga zavržemo.

"Ko se stvar uniči, jo poskušamo popraviti, če to ne uspe pa razmišljamo, kako bi jo lahko ponovno uporabili. Če ni druge možnosti, lahko vedno naredimo kakšen okrasek. Vsaka stvar je uporabna in se lahko na njo zanesemo," zaključi misel.

Zanimanje izvira iz pravljic

[[image_2_article_72584]]

Gogi pove, da ga že od malih nog izredno zanimajo gradovi, pravljice, vitezi in pustolovščine. Vso to zanimanje pa so s seboj najverjetneje prinesle knjige. "Ko sem odraščal in videl kam svet drvi, sem bral vedno več knjig, da sem za trenutek odšel v drugi svet, kjer nisem imel teh skrbi, ki jih imam vsakodnevno," ja pojasnil in dodal, da je zaradi tega domišljijskega sveta kasneje iskal načine, kako bi ga izpeljal v normalnem/vsakdanjem življenju.

Kot že omenjeno, je Gagi našel istomisleče ljudi, med člani pa je tudi nekaj posameznikov iz drugih evropskih držav. S temi oddaljenimi člani se sicer vidijo nekje enkrat na leto, ko se odpravijo na kakšno daljše potovanje. Ostali se videvajo pogosteje - od aprila do oktobra se družijo skoraj vsak vikend.

Gre za ljudi, ki jim je moderni način življenja prenaporen.

Svoje delo so predstavili na Festivalu rokodelcev

Med 27. 11. in 1. 12. 2024, je v Mariboru, natančneje v prostorih Vetrinjskega dvora, potekal drugi Festival rokodelcev Maribor. Namen festivala je bil povezati rokodelce, njihove poklice in znanja ter izdelke predstaviti širši javnosti, hkrati pa okrepiti in obogatiti ponudbo programov kulturno-umetnostne vzgoje v mestu. Med povabljenimi pa je bilo tudi kulturno-umetniško društvo Maistri Marpurgi.

[[image_4_article_72584]]

V provizoričnem taboru so pokazali prave bitke, kovač je cel dan razbijal po železu, punce so imele šivalnico lutk, prišli so glasbeniki, ki so predstavili staroslovanske in staronordijske pesmi, imeli delavnico zeliščnih amuletov, en izmed članov pa je celo delal usnjene čevlje. Med tem so tudi kuhali kosilo v loncu na odprtem ognju, kar je bila nagrada za celodnevno delo. 

Ogenj je toplota, ogenj je življenje, ogenj je smrt.

Kot je za naš medij izpostavil eden od obiskovalcev, je bila vsem prisotnim stvar zelo zanimiva, ker zagotovo ni nekaj, kar lahko vidijo vsak dan.