S pomladjo se je tudi uradno začela sezona klopov ter z njimi povezanih bolezni. Ker pa klopi seveda ne ogrožajo samo ljudi, temveč tudi naše hišne ljubljenčke Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zdaj poziva lastnike k pravočasni in ustrezni zaščiti malih živali.

Kaj pa je ustrezna zaščita? Ali so razne tablete in kožni polivi res škodljivi ali so vse to samo govorice, ki se širijo na socialnih omrežjih? Vse to in še več nam je pojasnila Natalija Hercog Gerbec, dr.vet.med. iz Veterinarskega centra Pika.

Poznamo notranje in zunanje zajedavce

Zajedavce v grobem delimo na zunanje in notranje. Najpogostejši zunanji so uši, klopi, bolhe in garjavci, medtem ko je prisotnost notranjih zajedavcev največkrat opisana glede na organ oz. organski sistem, ki ga zažirajo – pljučni črvi, gliste, trakulje, ipd. Notranji zajedavci z zajedanjem izčrpavajo organizem, medtem ko je pri zunanjih zajedavcih pomembno, da lahko prenašajo povzročitelje nalezljivih bolezni z gostitelja na gostitelja, je za naš medij pojasnila Natalija Hercog Gerbec.

Posledica podnebnih sprememb je tudi izpostavljenost psov in mačk pikom letečih insektov (komarji, peščene muhe). Predvsem so izpostavljene živali, ki noč prebijejo zunaj in v tem primeru je na endemičnih področjih zelo priporočljiva redna uporaba repelentnih kožnih polivov.

"Zaskrbljujoči so podatki o razširjenosti toksokaroze (T. canis) pri ljudeh. Monitoring prisotnosti jajčec te pasje gliste v zemlji (peskovniki) velikih mest je v porastu, kar nakazuje na nezadostno zatiranje notranjih zajedavcev pri psih in mačkah."

Večina klopov prenaša bolezni

V Sloveniji je sezona nevarnih zajedavcev od zgodnje spomladi do jeseni – ko preživimo največ časa v naravi. Klopi se najraje zadržujejo v visoki travi, podrasti in grmovju, kamor psi in mačke še posebej radi zaidejo. Klopi pa niso, kot bolhe in komarji, le nadloge, so tudi prenašalci različnih bolezni.

"Slovenija je država z zelo veliko izpostavljenostjo za pike klopov, ki so okuženi s povzročitelji erlihioze, borelioze in pri ljudeh klopnega meningoencefalitisa. Veterinarji opažamo, da se je pojavnost teh resnih bolezni predvsem pri psih z uporabo tablet proti klopom in bolham zelo znižala," je poudarila veterinarka.

[[image_1_article_65430]]

Bolezni lahko z odgovornim ravnanjem preprečijo lastniki sami 

Za živali so na voljo različna sredstva, ki nudijo učinkovito zaščito pred klopi, bolhami in drugimi nadležnimi žuželkami. Poleg tega je zelo pomembno, da psa pregledujemo po vsakem sprehodu, mačko pa enkrat na dan, in klopa čimprej odstranimo, saj mora biti za okužbo prisesan najmanj 24 ur. 

Natalija Hercog Gerbec pojasni, da je učinkovito zatiranje in preprečevanje prenosa notranji zajedavcev pri psih lahko le peroralno, to pomeni, da gostitelj zdravilo zaužije. Nekatera novejša zdravila iz skupine izoksolanidov v kombinaciji z učinkovino za notranje zajedavce zelo dobro delujejo na notranje in zunanje zajedavce hkrati. Za zatiranje vseh zajedavcev pri mačkah pa je razvit učinkovit kožni poliv. Pri živalih, ki so izpostavljene krvosesnim žuželkam, uporabimo kombinacije z repelentnim delovanjem.

Stranski učinki tablet Nexgard

Za pse je med najpogosteje uporabljenimi zaščitnimi sredstvi zagotovo tudi tabletka Nexgard. Žal pa so se prav zaradi te tablete v zadnjem času vnele živahne razprave. Lastniki psov med drugim poročajo, da so njihovi (načeloma zdravi) ljubljenčki po tableti doživeli neprijetne stranske učinke – epileptične napade ter, v najhujših primerih, pogin živali.

Strokovnjakinja pri tem poudarja, da so vsa zdravila podvržena registraciji, kar pomeni, da se sistematično ugotavlja in beleži neželene učinke. Neželeni učinki so tudi opisani pri vsaki učinkovini v navodilih za uporabo. "Primer Nexgard ni nobena izjema, gre pa za najbolj prodajan izdelek iz skupine izoksolanidov, saj je bilo po svetu po mojih podatkih prodanih preko 100 milijonov odmerkov. Vsa zdravila iz skupine izoksolanidov so po delovanju podobna in selektivno delujejo na prenos živčnih impulzov pri nevretenčarjih (zajedavcih), medtem ko so za prenos živčnih dražljajev pri vretenčarjih."

Kljub temu, da večina psov in mačk dobro prenaša afoksolaner, se lahko v zelo redkih primerih pojavijo neželeni učinki, kot so bruhanje, driska, izguba apetita ali utrujenost. Ti učinki so blagi, kratkotrajni in minejo sami od sebe. Podobni ali enaki neželeni učinki so zapisani še pri kar nekaj zdravilih in jih zato vendarle smatramo za varna, še doda.

"Pozitivni učinek zdravila daleč presega pojavnost neželenih učinkov."

Neposredni pogin živali po dajanju izoksolanidov (Nexgard) je pri pravilnem režimu dajanja in odmerjanju zdravila zelo malo verjeten. "Pri vseh poznanih primerih so imele živali tudi pridružene bolezni in tako težko ugotavljamo, kaj bi se zgodilo v primeru, da žival ne bi dobila zdravila. Mnenja sem, da varnost zdravil lahko ugotavljamo le s sistematskim nadzorom. Prijavljanje vsakega morebitnega neželenega učinka za vsako zdravilo je nujno. Družabna omrežja pa niso pravi medija za strokovne razprave."

Naravna sredstva so manj učinkovita

"Pomembno je vedeti, da se lahko varnostni profili različnih izdelkov razlikujejo, zato je priporočljivo, da se pred uporabo kateregakoli veterinarskega zdravila lastniki posvetujejo z veterinarjem."

"Čeprav menimo, da je "strah pred tabletami" pretiran in neopravičen, naj se lastniki v posvetujejo z veterinarjem za izbiro najprimernejšega antiparazitika. V splošnem velja, da kožni poliv, ki ga dajemo za zunanje zajedavce ne prehaja preko kože in ne deluje sistemsko. Enako velja za ovratnice, kjer pa je koncentracija učinkovin na področju vratu lahko višja," nam pojasni.

"Naravna sredstva so po naših izkušnjah manj učinkovita in delujejo kratkotrajno in v glavnem repelentno, torej le krajši čas odganjajo zunanje zajedavce. Prav tako ni učinkovitega "naravnega" antiparazitika, ki bi odpravil notranje zajedavce. In še v razmislek, varnostni profil t.i. "naravnih" pripravkov je nepoznan in neraziskan. Kaj to pomeni za varnost naših ljubljančkov," zaključi.