Nedavna tragedija v Julijskih Alpah, ki je terjala življenje treh hrvaških državljanov, ponovno odpira vprašanje varnosti v hribih in gorah. Snežni plazovi so nepredvidljivi, možnost nastanka le teh pa je odvisna od več dejavnikov, med drugim hitro spreminjanje temperature, veter, nov sneg ter tudi naklon pobočja.
V dosti primerih, kot je bil v primeru nedavne tragedije, je na žalost odločilen tudi človeški faktor. Ključnega pomena je spremljanje vremenske napovedi ter upoštevanje opozoril Gorske reševalne zveze Slovenije, saj lahko večja količina novozapadlega snega ter nenadne spremembe vremena predstavljajo hudo nevarnost za planince. Še posebej kritične razmere se po navadi ustvarijo takoj po sneženju.
Je Pohorje v tem pogledu varno?
Pohorje je bolj hribovito območje in se ne šteje kot visoka alpska veriga, kar pa ne pomeni, da ni možnosti plazov, predvsem na strmejših legah ali manj zaščitenih pobočjih. Pohorje ni zelo visoko in nima ekstremno strmih sten, kar zmanjša verjetnost velikih plazov, ki se sprožijo naravno, kot denimo v Alpah. Tveganje za nastanek snežnih plazov torej obstaja, je pa relativno nizka – po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje ter plazovnega biltena Snežak, trenutno ni neposredne nevarnosti za sprožitev plazu.
[[image_1_article_81565]]
Smučarska sezona in možnost snežnega plazu
Plazovi se praviloma sprožijo zaradi dodatne obremenitve snega in niso spontani. Iz tega razloga je zelo pomembno, da se smučarji kakor tudi pohodniki držijo začrtanih prog in poti, še zlasti po sneženju. Bistvenega pomena je predvsem upoštevanje varnostnih napotkov – sprotno preverjanje vremenske napovedi, pravilna oprema za snežne razmere, ter izogibanje nezavarovanim območjem. V luči zadnjih dogodkov tako doma kot na tujem ter glede na vremensko napoved za prihajajočo zimo, bo varnost v gorah in tudi hribih letos še bolj pomembna.
