Glede na aprila objavljeno mnenje nekdanjega dolgoletnega direktorja IZUM-a in dolgoletnega koordinatorja projekta COBISS.Net mag. Tomaža Seljaka o netransparentnem poslovanju in pogubnem upravljanje IZUM-a v konfliktu interesov ter maja objavljena pojasnila MIZŠ in komentarje Tomaža Seljaka  smo konec julija IZUM-u poslali več novinarskih vprašanj (nekatera naslovljena tudi na vodje organizacijskih enot) in dobili obvestilo, da je večina sodelavcev na dopustu in bomo odgovore prejeli konec avgusta. 30. avgusta smo prejeli naslednji odgovor direktorja IZUM-a, dr. Aleša Bošnjaka:

»Po natančni proučitvi zastavljenih vprašanj ugotavljamo, da se le-ta nanašajo izključno na tržno dejavnost IZUM-a. Vlada RS je izrecno predvidela možnost, da IZUM opravlja tudi t. i. tržno dejavnost. Sklep o ustanovitvi IZUM-a v 14. členu določa prihodke za delo IZUM-a, med katere skladno s tretjo alinejo prvega odstavka tega člena spadajo tudi plačila naročnikov z opravljanjem dejavnosti za trg. IZUM trži programsko opremo COBISS za druge države po tržnih načelih, zaradi česar se v tem delu zanj uporabljajo ista pravila kot za zasebnopravne subjekte, na katere pa se Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ne nanaša. Na zastavljena vprašanja ne bomo odgovorili, saj menimo, da so v skladu s petim odstavkom 45. člena Zakona o medijih zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Sam kot direktor IZUM-a zadnjega dela zastavljenih vprašanj ne želim komentirati.«

Vprašanja smo posredovali v treh sklopih

Prvi sklop vprašanj se je nanašal na strukturo prihodkov IZUM-a iz naslova tržne dejavnosti v okviru mreže COBISS.Net (prodaja licenc za programsko opremo COBISS in drugih storitev IZUM-a) in na razvojno pomoč knjižnicam v ciljnih državah v letu 2021. Iz Letnega poročila o delu IZUM za leto 2021 je razvidno, da je IZUM ustvaril prihodke iz naslova navedene tržne dejavnosti v tujini v višini 465.256 evrov. Ob tem ni razvidna struktura tržnih prihodkov, netransparentna pa je tudi poraba tržnih prihodkov. Iz pregleda realiziranih aktivnosti mednarodnega razvojnega sodelovanja po državah ni razvidno, katere aktivnosti so rezultat tržne dejavnosti in katere predstavljajo s strani IZUM-a financirano razvojno pomoč knjižnicam v mreži COBISS.Net. Naše zadnje vprašanje se je zato glasilo: Koliko od navedenih prihodkov (465.256 evrov) je IZUM v letu 2021 namenil za razvojno pomoč knjižnicam v ciljnih državah in kateri stroški so bili s tem pokriti (po državah)?

IZUM informacij o tem ne želi razkriti, ker meni, da so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. S tem pa direktor IZUM-a ne demantira očitkov o netransparentnem poslovanju IZUM-a.

Z drugim sklopom vprašanj smo želeli preveriti, če vodje raziskovalno-razvojnih oziroma infrastrukturnih skupin potrjujejo obremenitve skupin s tržno dejavnostjo, kot so te prikazane v Letnem programu dela in finančnem načrtu IZUM-a za leto 2022 in izražene v ekvivalentih polne zaposlitve (FTE). Želeli smo pojasnila, če so obremenitve s tržno dejavnostjo morda višje in se prikrito financirajo tudi iz javnih sredstev. Od skupne obremenitve vseh zaposlenih (118 FTE) naj bi njihova obremenitev s tržno dejavnostjo znašala le 2,7 FTE, čemur poznavalci dejavnosti IZUM-a oporekajo.

Tudi v tem primeru odgovorov nismo dobili, ker naj bi bile zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Ker pa gre za vprašanje prikritega financiranja dela tržne dejavnosti iz javnih sredstev, slednje ne more biti poslovna tajnost IZUM-a. V nadaljevanju si oglejmo razloge za dvom o ustreznem izkazovanju obremenitev zaposlenih s tržno dejavnostjo.

V Letnem poročilu o delu IZUM za leto 2021 in v Letnem programu dela in finančnem načrtu za leto 2022 v poglavjih o mednarodnem sodelovanju v mreži COBISS.Net (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Severna Makedonija in Srbija) je med drugim navedeno, da mora IZUM:
– razvijati in vzdrževati programsko opremo COBISS z večjezičnimi uporabniškimi vmesniki (upoštevajoč tudi nekatere specifične potrebe uporabnikov zunaj Slovenije) ter zagotavljati ustrezne priročnike za uporabo navedene opreme;
– zagotavljati storitve svetovanja, tehnične pomoči in izobraževanja uporabnikom proizvodov in storitev IZUM-a zunaj Slovenije ter za to usposobiti tudi knjižnične informacijske servise, ki delujejo ali bodo delovali v posameznih državah; in
– zagotavljati prenos novih funkcionalnosti sistemov COBISS in SICRIS iz Slovenije v države mreže COBISS.Net.

Ob tem za uporabnike zunaj Slovenije razvija in vzdržuje tudi programsko opremo E-CRIS ter zagotavlja potrebne strežniške zmogljivosti za nacionalne sisteme COBISS in E-CRIS. Gre pretežno za tržno dejavnost, delno pa tudi za razvojno pomoč knjižnicam v ciljnih državah.

Iz Letnega programa dela in finančnega načrta IZUM-a za leto 2022 je razvidno, da naj bi IZUM v letu 2022 iz naslova tržne dejavnosti v tujini ustvaril prihodke v višini 450.000 evrov, za podporo delovanju COBISS.Net-a pa naj bi pridobil 40.000 evrov namenskih javnih sredstev (MIZŠ + MZZ). Težko je verjeti, da lahko le trije zaposleni (2,7 FTE) opravijo vse prej navedene naloge in ustvarijo tržne prihodke v višini 450.000 evrov, medtem ko naj bi se iz namenskih javnih sredstev financirala le razvojna naloga Mednarodno sodelovanje v mreži COBISS.net s planirano obremenitvijo v obsegu 0,5 FTE.

Tretji sklop vprašanj je zadeval odnos Upravnega odbora IZUM-a in direktorja IZUM-a do ugotovitev in predlogov Civilne iniciative za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net, ki so jo leta 2019 ustanovili: nekdanji direktor IZUM-aTomaž Seljak, nekdanji rektorji Univerze v Mariboru (Alojz Križman, Ludvik Toplak, Ivan Rozman, Danijel Rebolj in Igor Tičar), nekdanji rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger in prva rektorica Univerze na Primorskem Lucija Čok (www.zacobiss.net) z naslednjimi cilji in predlogi:

– Povrnitev političnega zaupanja v projekt COBISS.Net v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška).
– Povečanje izvoza izvirnega slovenskega znanja in izkušenj pri izgradnji nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti (merjeno v EUR).
– Dvig ugleda Slovenije v ciljnih državah projekta COBISS.Net in v mednarodnih organizacijah, ki podpirajo približevanje držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam.

– Pod okriljem Kabineta predsednika vlade vzpostaviti medresorsko koordinacijo strateških razvojnih usmeritev IZUM-a in mreže COBISS.Net ter politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev slovenskih interesov v ciljnih državah projekta COBISS.Net.
– Spremeniti model upravljanja IZUM-a in kompetentno sestavo Upravnega odbora IZUM-a določi v ustanovitvenem aktu IZUM-a skladno s specifičnostjo dejavnosti in razvojnimi usmeritvami IZUM-a.
– Projekt COBISS.Net umestiti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja RS in Evropski komisiji predlagati financiranje širitve mreže COBISS.Net iz evropskih sredstev v okviru programa predpristopne pomoči IPA.

Ker je Upravni odbor IZUM-a na seji 3. 2. 2022 in na seji 25. 2. 2022 zavrnil predlog člana Simona Medveda (predstavnika Službe vlade za digitalno preobrazbo), da obravnava pobudo Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net (pismo T. Seljaka in A. Križmana s povzetkom problemov in predlogov za rešitev z dne 31. 1. 2022), smo direktorju IZUM-a zastavili naslednji vprašanji: Ali navedbe v povzetku problemov in rešitev držijo ali ne? Če po vašem mnenju katera od navedb ne drži, pojasnite zakaj. Ker je sodelavec oddelka »Stiki z javnostmi« in predstavnik zaposlenih v Upravnem odboru IZUM-a na zboru zaposlenih dne 24. 3. 2022 izjavil, da predstavlja Civilna iniciativa za IZUM in COBISS.Net grožnjo IZUM-u, smo zastavili še naslednje vprašanje: Zakaj naj bi navedena iniciativa predstavljala grožnjo IZUM-u?

Direktor IZUM-a na navedena vprašanja ne želi odgovoriti. Vse kaže, da ugotovitev Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net ne more demantirati, ne želi pa tudi pojasniti, katere in čigave interese ogrožajo njeni predlogi.