Državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc si je pretekli torek skupaj s predstavniki direkcije za vode ogledala Pesnico in akumulacije, vezane na ta levi pritok Drave. Gre za del porečja reke Drave, ki leži v občinah Benedikt, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Lenart, Juršinci, Gorišnica, Pesnica, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Sveti Jurij v Slovenskih Goricah, Cerkvenjak, Trnovska vas in Kungota.
[[image_1_article_63540]]
Pesnica je precej zaraščena
Po terenskem ogledu se je v Lenartu srečala z župani tega območja. Povedala je, da ima Pesnica predvsem težave z zaraščenostjo, sicer je pretežno regulirana, a je bilo njeno vzdrževanje v zadnjih 20 letih pomanjkljivo. Za STA je povedala, da bodo na tej podlagi lahko naredili dober načrt za urejanje vodotokov. Ogledi terena so po besedah Kegljevič Zagorc namenjeni izboljšanju komunikacije z občinami. V preteklosti je komunikacija med občinami in ministrstvom manjkala, kar se tiče urejanja vodotokov, je povedala, zdi pa se ji pomembno, da občine vključijo v pripravo načrtov, saj najbolje poznajo svoj teren in težave. Nato bodo ob koncu leta pogledali, kaj iz tega načrta je bilo izvedeno in kaj še morajo narediti. Torkov obisk je bil peti ogled vodotokov po Sloveniji, s katerimi so v zadnjih dneh še nadaljevali.
[[image_2_article_63540]]
[[image_3_article_63540]]
Dan prej, v ponedeljek, 19. februarja, si je ogledala del porečja reke Drave, ki leži v občinah Kidričevo, Majšperk, Makole, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Poljčane, Hajdina, Podlehnik, Videm, Zreče, Žetale. Delovno srečanje z župani je potekalo na Dvoru Trebnik v Slovenskih Konjicah.
Samo Peter Medved: Lani smo na porečju Drave izvedi 19 ukrepov
Dr. Lidija Kegljevič Zagorc se je v Mariboru in okolici mudila v četrtek, 15. februarja. Takrat si je s sodelavci ogledala potek del na delu porečja reke Drave, ki leži v občinah Duplek, Hoče-Slivnica, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ptuj, Starše, Markovci, Sveti Tomaž pri Ormožu, Ormož, Zavrč in Središče ob Dravi. Na tem območju je bilo v letu 2023 v okviru izrednih ukrepov zaključenih 35 delovišč, kar pomeni delo na več kot 37 kilometrih vodotokov. Sledilo je delovno srečanje v prostorih Mestne občine Maribor.
[[image_4_article_63540]]
Država želi, tako državna sekretarka za STA, za izredne ukrepe po zadnjih ujmah, ki jih bodo zaključili predvidoma do marca letos, nekaj pa do poletja, nameniti še okoli 40 milijonov evrov, za nadaljnje sanacijske ukrepe na vodotokih letos namenjajo 120 milijonov evrov, za prihodnje leto pa načrtujejo enako vsoto. Tak je sicer finančni načrt za vsaj naslednjih pet let. Vrednost že začetih investicijskih projektov, ki trenutno potekajo na območju Podravja, je okoli 35 milijonov evrov, je dodala Kegljevič Zagorc. Med večjimi težavami na reki Dravi je omenila iskanje konsenza med vodarsko in kmetijsko stroko ter varovanjem narave. "Na tem nas čaka še veliko dela, da bomo prišli do dokončnega načrta resnih ukrepov," je povedala.
Med odprtimi zadevami je še Malečnik, ki naj bi v aktualnem kohezijskem obdobju vendarle dočakal dodatne protipoplavne ukrepe.
Mariborski podžupan Samo Peter Medved je po sestanku, kot je poročala STA, izrazil zadovoljstvo zaradi aktualnega pristopa državnih predstavnikov, saj je sistem, ki ga vzpostavljajo skupaj, zelo obetaven. Po njegovih besedah so župani na srečanju ponovili, da so imeli doslej veliko težav pri protipoplavnih ureditvah, še posebej pri prostorskem načrtovanju in pripravi dokumentacije ter pridobivanju soglasij direkcije za vode. "Zdaj so nam obljubili drugačen pristop. Glede na obljubljeno in narejeno v lanskem letu, smo lahko zadovoljni," je dejal Medved in v zvezi z Mariborom povedal, da so lani na porečju Drave izvedi 19 ukrepov, v naslednjih dveh letih pa bodo nadaljevali sanacijo na celotnem območju mestne občine, torej v Dogošah, Kamnici, Bresternici, Radvanju in Pekrah.
[[image_5_article_63540]]
Dupleški župan je vesel, da se z državno stranjo končno med seboj poslušajo
Tudi po besedah dupleškega župana Mitje Horvata se zdaj z državno stranjo končno med seboj vendarle poslušajo, čeprav za zdaj vladni predstavniki še niso dajali nobenih obljub. Vendar je že to, da bo več sredstev namenjenih za protipoplavne ukrepe, razlog za optimizem, meni. "Če bi tako ravnali že doslej, bi bile posledice ujm veliko manjše, s tem pa bi bilo tudi manj potreb po sanacijskih ukrepih," je dejal Horvat.
