Vodenje Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, največjega tovrstnega državnega zavoda pri nas, je po Andreji Raduha prevzel vršilec dolžnosti direktorja Aleksander Gungl.

Z 2. julijem je vodenje Socialno varstvenega zavoda Hrastovec prevzel vršilec dolžnosti direktorja Aleksander Gungl. Gungl je bil že pred prevzemom funkcije vršilca dolžnosti zaposlen v SVZ Hrastovec na delovnem mestu strokovni sodelavec za javna naročila in kakovost.

Aleksander Gungl je po končani osnovni šoli šolanje nadaljeval na srednji elektro računalniški šoli, smer elektronika v Mariboru. Po končani srednji šoli se je zaposlil v podjetju Inter alarm v Lenartu, in to kot monter alarmnih in video nadzornih sistemov. Po osmih letih dela v Inter alarmu se je zaposlil v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec kot vodja vzdrževalne službe, ki jo je tudi vzpostavil, prej so vzdrževalna dela izvajali zunanji izvajalci. Ob delu se je izobraževal na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in študij uspešno zaključil z nazivom dipl. organizator – menedžer. Po končanem študiju je prevzel delovno mesto strokovnega sodelavca za javna naročila in kakovost, kjer je bil zaposlen do prevzema funkcije vršilca dolžnosti direktorja. Opravil je tudi strokovni izpit iz varstva pred požarom in andragoški izpit (izobraževanje odraslih), zato je v zavodu opravljal dela s področja požarne varnosti, saj je pooblaščena oseba za požarno varnost in skrbi za Civilno zaščito ter je tudi poverjenik za CZ.

Med prioritetami novega vodstva je gradnja modernejše enote v Lenartu

“Zavzemal se bom, da bodo naši stanovalci imeli prijazno okolje in da se bo tudi delovni kader zavedal, da smo tu zaradi stanovalcev in ne obratno. Uredili bomo tudi naše bivalne prostore, da bodo primerni in bodo ustrezali normativom ter standardom. Moja vizija je, da je zavod primerljiv evropskim standardom in sodobno usmerjen. Zavzeto že delamo na projektu, da bomo v Lenartu zgradili modernejšo enoto – devet manjših hiš, kjer bo v vsaki enoti nastanjenih do dvanajst uporabnikov, saj nam tudi moderne smernice deinstitucionalizacije narekujejo, da gremo v manjše enote. To pa pomeni bolj domače gospodinjske skupnosti in da se te večje enote, predvsem grajske, zapirajo,” je pojasnil Gungl.

Zavzeto že delamo na projektu, da bomo v Lenartu zgradili modernejšo enoto – devet manjših hiš, kjer bo v vsaki enoti nastanjenih do dvanajst uporabnikov, saj nam tudi moderne smernice deinstitucionalizacije narekujejo, da gremo v manjše enote.

Dodaja, da se je tudi sam zavod nekoliko skrčil, saj nimajo več polne zasedenosti, kar je predvsem odraz pandemije. “Po celotni Sloveniji se število uporabnikov zmanjšuje, kar je sicer dobro, saj Slovenija ni bleščeča na tem področju in ima največ zaprtih ljudi v zavodih v Evropi. Trend je tudi, da se število uporabnikov zmanjšuje in da država za njih poskrbi na najboljši možni način – seveda po sodobnih evropskih standardih. Predvsem se bomo zavzemali za to, da bomo zavod odpirali, gradili nove enote, kjer bo v ospredju skupnostne storitve t.i. gospodinjska skupnost.”

Predvsem se bomo zavzemali za to, da bomo zavod odpirali, gradili nove enote, kjer bo v ospredju skupnostne storitve t.i. gospodinjska skupnost.

“Priložnost vidim tudi v družbenem vključevanju ljudi z motnjami v duševnem zdravju in duševnem razvoju. Želimo spremeniti odnos družbe do različnih, saj še vedno opažamo in čutimo nesprejemanje. Sam vedno poudarjam, da nismo vsi idealni in popolni, a vendar imamo vse pravice! Normalnost je kar relativna zadeva, saj kar je za nekoga normalno, mogoče za drugega ni. Mi to normalnost sprejemamo drugače. Predvsem imam v mislih to, da imajo vsi ljudje v Sloveniji enake pravice: da imaš pravico živeti v nekem normalnem, človeku dostojnemu in sprejetem okolju. Trudili se bomo za ta najšibkejši del naše slovenske družbe, zato da bodo živeli dostojno življenje. Dejstvo je, da država, ki poskrbi za svoje najranljivejše, s tem dokazuje svojo razvitost in zrelost.”

Aleksander Gungl: Osebno čutim spoštovanje in hvaležnost do članov Muzeja norosti

V zadnjem letu je bilo veliko polemik okrog Muzeja norosti, ki gostuje v prostorih gradu Trate, ki ga je do leta 2004 uporabljal SVZ Hrastovec. Vršilec dolžnosti direktorja Aleksander Gungl je glede rešitve nastale situacije optimističen: “S samim Muzejem norosti so se zadnjega pol leta dogajale bolj ali manj negativne stvari. Zapletlo se je do te mere, da je prejšnje vodstvo izdalo mnenje, da se mora muzej izseliti. To je negativno vplivalo tudi na naš zavod in na splošno počutje v zavodu. Menim, da sta potrebna proaktivna akcija in dogovor, ki bo ustrezal obema stranema: za win-win situacijo. Osebno čutim spoštovanje in hvaležnost do članov Muzeja norosti, saj gre prostovoljce, ki nesebično pomagajo v svojem prostem času in se z raznimi akcijami trudijo na tem področju. Tako kot mi delajo za dobrobit najranljivejših skupin. V ospredju jim ni dobiček, zato menim, da je takim ljudem treba omogočiti, da bodo delovali naprej.”

V našem interesu je, da se tega bremena znebimo in da ostaja v gradu dejavnost, ki lahko doprinese k lokalni skupnosti.

Gungl nadaljuje, da so že stopili v kontakt z ministrstvom, da bi jim tudi država nekako pomagala, da se lahko stabilizirajo in nemoteno opravljajo svoje poslanstvo. “Na nekih razpisih so že bili uspešni, tako da potrebujejo še malo podpore in usmeritve s strani ministrstva. Vidim, da delajo v pravi smeri, in mi, kot zavod, jim ne bomo nasprotovali. 12. julija smo imeli sejo sveta zavoda, katerega člani so tudi sprejeli mnenje in stališče, da se jim podaljša opravljanje njihovih aktivnosti in omogoči bivanje ter delovanje v gradu na Tratah. Zavod Hrastovec v njem nima več nobenega interesa, do sedaj pa nam je predstavljal samo strošek. Domačini so se organizirali in ga urejajo po svojih močeh, kar pa je seveda tudi finančno velik zalogaj, zato tudi pričakujejo, da jim bo država stopila naproti. V našem interesu je, da se tega bremena znebimo in da ostaja v gradu dejavnost, ki lahko doprinese k lokalni skupnosti. Gre za socialno šibko okolje in zato je vsako dodano delovno mesto dobrodošlo. Glede dela, ki ga Muzej norosti opravlja na socialnem področju, pa vidim tudi priložnost za tvorno sodelovanje,” je zaključil vršilec dolžnosti direktorja SVZ Hrastovec Aleksander Gungl.

Svet zavoda pa je, kot smo napisali, podaljšal soglasje Muzeju norosti za uporabo gradu Trate, rešitev pa morajo poiskati v roku 5-tih let.

Dodajmo, da je Svet zavoda SVZ Hrastovec v ponedeljek, 12. julija, na 15. seji potrdil zapisnik 12. redne seje in zapisnika 13. in 14. korespondenčne seje. Člani sveta so obravnavali in sprejeli predlog finančnega načrta zavoda za leto 2021, načrt nabave osnovnih sredstev in načrt investicijsko vzdrževalnih del v letu 2021. Sprejeli so tudi kadrovski načrt in načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem SVZ Hrastovec v letošnjem letu. Svet zavoda pa je, kot smo napisali, podaljšal soglasje Muzeju norosti za uporabo gradu Trate, rešitev pa morajo poiskati v roku 5-tih let.