Za nekatere je bil prvi stik z morjem, za marsikoga edini, za koga drugega pa predvsem bolj zabavno počitnikovanje, z vrstniki namesto s starši. Kar 125.000 otrok je namreč s pomočjo Območnega združenja Rdečega križa Maribor v 69 letih letovalo v Punatu, letos tovrstno počitnikovanje obeležuje okroglo 70. obletnico. Kdor želi, da bi bil njegov otrok del jubileja, mora pohiteti; prijavnice se polnijo, letos prvič elektronsko prek spletnega obrazca. Starostni razpon sega od otrok, ki so tik pred vstopom v šolo, do 17-letnikov. Letovanje traja deset dni, termina 8. 7. - 18. 7. in 18. 7. - 28. 7. pa sta že zasedena. 

Polna cena letovanja znaša 59 evrov na noč, mogoče pa so različne subvencije. Kot razloži Metod Dolinšek, sekretar Območnega združenja RK Maribor: "Prvi vir je zdravstveno zavarovanje. Ministrstvo za zdravje sofinancira letovanje otrokom s šibkejšim zdravstvenim stanjem. Hkrati pa tudi lokalne skupnosti, torej občine z našega območja, omogočajo sofinanciranje glede na socialni status družin. Končna cena počitnic je tako odvisna predvsem od premoženjskega stanja družin." 

1200 otrok in 300 prostovoljcev letno

Po nove izkušnje, znanja, poznanstva in boljše zdravje gre tako letno 1200 otrok. Tik pred glavno sezono, v prvem tednu julija, Punat obišče skupina otrok s posebnimi potrebami, začetek septembra pa je rezerviran za letovanje odraslih oziroma starostnikov. "Tudi za slednje je naš program pomemben, saj v siceršnjem vsakdanu izkušajo premalo medvrstniškega druženja in sodelovanja, zdravstvene preventive in drugih izobraževanj, ki jih v okviru programa nudimo," opozarja sogovornik. A to še ni vse; Območno združenje RK Maribor je s pomočjo evropskih sredstev zagnalo center za usposabljanje sile za zaščito in reševanje, v okviru katere bo jeseni izvajalo tudi usposabljanja za ekipe prve pomoči in za potapljaška reševanja iz vode. 

[[image_2_article_77372]]

Vsi ti projekti so velik zalogaj, zato kadrovska sestavljanka še ni dokončana. Dolinšek k sodelovanju poziva predvsem zainteresirane vzgojitelje, pedagoge, animatorje in druge delavce v mladinski dejavnosti. Za zapolnitev vseh izmen RK Maribor potrebuje okrog 300 tovrstnih prostovoljcev, "nič pa ni narobe, če je kakšen več, da tako razbremeni svoje kolege." Tudi prostovoljci se lahko prijavijo prek spletnih obrazcev. In to čim prej, dodaja sogovornik, saj bo že konec maja za prostovoljce organizirano izobraževanje v Punatu. Velja poudariti, da sta za prostovoljce bivanje in hrana brezplačna, mogoče je povrniti tudi določene stroške, "seveda pa je v osnovi delo brezplačno, saj se naši sodelavci-prostovoljci zavedajo, da gre znotraj njihove poklicne orientacije predvsem za pomoč soljudem, v prvi vrsti otrokom."

Objekti stari tudi več kot 100 let

Tako kot je sistem funkcioniral dosedanjih 70 let, si pri mariborskem Rdečem križu želijo, da bi tudi v prihodnje. "Mi se oziramo v prihodnost, ne preteklost," poudarja Dolinšek. Od tod tudi stremenje k izboljšavam. "Kot omenjeno, prva, že uvedena novost so elektronske prijave. Te poenostavljajo postopek tako staršem kot nam. Do naslednje sezone pa si želimo razviti tudi aplikacijo, ki bo omogočila kompletno urejanje in organizacijo letovanja. A to je le eden od ciljev. Drugi so povezani z infrastrukturo. Nekateri objekti so stari celo več kot sto let, najmlajši prek 50 let, zato so potrebni obnove, vlaganj ... Naše Letovišče Kurta Kanclerja pa želimo spremeniti v sodobno letovišče za 21. tisočletje." Tudi zato je ravnokar v sodelovanju s študenti arhitekture v izdelavi idejna zasnova za bodoča vlaganja, v začetku naslednjega leta pa naj bi mariborski RK zagnal regijsko shemo za sofinanciranje izvedbe. 

Kako konkretno se naj bi torej letovišče posodobilo? Dolinšek izpostavlja ključne točke: "Najstarejši objekt, torej jedilnico, in še eno hišo bo treba porušiti in na tistem mestu zgraditi nov namestitveno-funkcionalni objekt. Zgraditi je treba tudi namestitvene kapacitete v manjših sobah. Standardi se spreminjajo; naše sobe sprejmejo tam nekje deset otrok, v sodobnih časih pa je treba zagotavljati manjše enote. Skupne sanitarije v tem tisočletju tudi niso več primerne. Nekaj izboljšav je treba zagotoviti tudi za otroke s posebnimi potrebami, ki niso enake potrebam ostalih ..." In tako bodo novi otroški spomini iz Punata še naprej živeli iz roda v rod, morda novih 70 let.