Po decembrskih zimskih snežnih razmerah, ki so na več mestih razgalile ranljivost elektroenergetskega omrežja, se znova odpira vprašanje vlaganj v tovrstno infrastrukturo. Elektro Maribor bo tudi letos za kabliranje nadzemnih vodov, obnovo transformatorskih postaj in nove kablovode namenil znatna investicijska sredstva.
Elektro Maribor je eno izmed petih podjetij za distribucijo električne energije v Republiki Sloveniji in pomemben del nacionalnega elektroenergetskega sistema. Njegova osnovna naloga je zagotavljanje zanesljive, varne in stabilne oskrbe z električno energijo za prebivalstvo in gospodarstvo. Podjetje skrbi za distribucijsko omrežje na območju velikem skoraj 4.000 kvadratnih kilometrov v severovzhodni Sloveniji, kjer z električno energijo oskrbuje približno 226.000 odjemalcev v 74 lokalnih skupnostih. Omrežje, ki ga upravlja Elektro Maribor, obsega več kot 17.000 kilometrov električnih vodov.
Zanimalo nas je, na katerih območjih se obetajo tovrstna vlaganja, kaj obsegajo, kako je s sanacijo poškodovanega omrežja, koliko znašajo letošnja investicija sredstva in kakšno je sodelovanje Elektra Maribor z lokalnimi skupnostmi.
Kolikšen del elektrodistribucijskega omrežja Elektra Maribor je bil poškodovan v zadnjih snežnih razmerah in kateri odseki so bili najbolj prizadeti?
Pri snežnih padavinah v začetku letošnje zime ter v času novoletnih praznikov, motenj v oskrbi z električno energijo nismo beležili, kar jasno kaže, da je distribucijsko omrežje Elektra Maribor, kljub zahtevnim zimskim vremenskim razmeram, sposobno zagotavljati nemoteno oskrbo z električno energijo.
V času lanskih božičnih praznikov, ko je območje severovzhodne Slovenije prizadel južni ter izjemno težek in moker sneg, so bile vremenske razmere vse prej kot normalne za standardna nadzemna distribucijska omrežja. Razmere, kot smo jim bili priča v tem času, so povzročile lomljenje in podiranje dreves, ki so se na številnih mestih rušila na nadzemne distribucijske vode ter povzročila težje mehanske poškodbe posameznih odsekov omrežja.
Najbolj so bili prizadeti deli nadzemnega srednjenapetostnega in nizkonapetostnega omrežja na gozdnatih, razgibanih in težje dostopnih območjih, kjer je vpliv naravnih dejavnikov izrazitejši.
Kolikšen delež poškodovane infrastrukture je bil že saniran in v kakšnem časovnem okviru bo sanacija v celoti zaključena?
Večina okvar, ki so v omenjenem prazničnem obdobju povzročale prekinitve v oskrbi, je bila odpravljena v najkrajšem možnem času, prioritetno tam, kjer je bil vpliv na uporabnike največji. V glavnem smo na srednjenapetostnem omrežju napake že odpravili, na nizkonapetostnem omrežju pa še iščemo rešitve, da bi omrežje pokablili, kar bomo naredili v najkrajšem možnem času.
Ali imate Haloze in Slovenske gorice opredeljene kot prioritetno oziroma kritično območje za vlaganja v omrežje?
Elektro Maribor si prizadeva za zanesljivo in stabilno oskrbo z električno energijo na svojem celotnem oskrbovalnem področju. Za posamezne dele omrežja, kjer so izpadi pogostejši, se redno izvajajo analize in načrtujejo nadgradnje obstoječe infrastrukture.
V primeru območja Haloz in Slovenskih goric so že predvideni ali pa so v teku ukrepi za izboljšanje zanesljivosti napajanja. Zaradi precej razgibanega terena, gozdnatosti in razpršene poselitve so ti konci prepoznani kot območja, kjer je omrežje bolj izpostavljeno vremenskim vplivom, kar se je pokazalo tudi ob izjemnih razmerah v času zadnjih božičnih praznikov. Prav zato na takšnih območjih že več let izvajamo povečana in ciljno usmerjena vlaganja, s katerimi dosežemo, da je omrežje ob običajnih zimskih razmerah čim bolj stabilno in zanesljivo.
Kolikšen delež nadzemnega omrežja na kritičnih odsekih je bil v zadnjih letih nadomeščen s podzemnimi vodi?
Družba Elektro Maribor v zadnjih letih sistematično povečuje delež podzemnega omrežja, zlasti na odsekih, kjer so se v preteklosti ob izrednih vremenskih dogodkih (kot je bil južni težek sneg v času božičnih praznikov) pokazale večje ranljivosti omrežja. Ves čas se sprejemajo ukrepi za izboljšanje zanesljivosti, kot so npr. zamenjava dotrajanih drogov in izvajanje posekov v okolici nadzemnih vodov. Nadzemne vode sistematično in v okviru razpoložljivih sredstev prestavljamo v zemljo oziroma jih pokablimo.
Na splošno pa velja da, če je tehnično možno izvesti kabliranje omrežja, ga družba Elektro Maribor izvaja v sklopu investicijskega vzdrževanja, vendar je poleg tehničnega vidika potrebno upoštevati tudi kriterij soglasij lastnikov zemljišč, po katerih bi nove trase podzemnih vodov potekale. Ureditev služnostnih pravic nemalokrat postane močan kamen spotike pri izvedbi takšnih projektov.
Kabliranje je vsekakor najbolj učinkovit ukrep, saj je na območjih, kjer je bilo kabliranje že izvedeno, večina morebitnih motenj v oskrbi praktično odpravljena.
Na oskrbovalnem območju družbe Elektro Maribor smo v zadnjih treh letih, med letoma 2023 in 2025, kablirali približno 270 kilometrov srednjenapetostnega in nizkonapetostnega nadzemnega omrežja, ob tem pa smo dodatno položili še približno 120 kilometrov novih nizkonapetostnih kablovodov in približno 110 kilometrov novih srednjenapetostnih kablovodov. Če ob tem upoštevamo obnove in ojačitve obstoječega podzemnega omrežja, ki so bile v zadnjih treh letih izvedene na skoraj 550 kilometrih omrežja, so podatki več kot dober pokazatelj stalnega izboljšanja zanesljivosti napajanja uporabnikov.
Na območju katerih občin v letu 2026 načrtujete tako imenovano kabliranje?
V letu 2026 načrtujemo nadaljevanje kabliranja predvsem na najbolj izpostavljenih nadzemnih odsekih, kjer konfiguracija terena predstavlja največje tveganje. Razporeditev sredstev po posameznih območjih ne temelji na administrativnih mejah, temveč na tehničnih kriterijih in dejanskem stanju omrežja. Pri tem se upoštevajo predvsem kazalniki zanesljivosti napajanja, napetostne razmere, dolžine in obremenjenost vodov, starost infrastrukture, izpostavljenost vremenskim vplivom ter potrebe zaradi novih priključitev in razpršenih virov proizvodnje.
Vsekakor so med njimi tudi deli Pohorja, Kozjaka, Haloz, Slovenskih goric ter posameznih drugih ruralnih območij, pri čemer se natančni odseki določajo na podlagi analiz iz preteklih izrednih dogodkov.
Na podlagi teh analiz se sredstva prednostno usmerjajo tja, kjer so učinki vlaganj z vidika izboljšanja obratovalne zanesljivosti in kakovosti oskrbe z električno energijo največji. Samo v letu 2026 so v družbi Elektro Maribor predvidene investicije pri kabliranju za približno 200 kilometrov omrežja. Ob tem je v planu investicij za leto 2026 predvidena izvedba dodatnih približno 50 kilometrov novih kablovodov.
Katere druge investicije v distribucijsko omrežje še načrtujete letos in kje?
Poleg že navedenega v letu 2026 nadaljujemo še:
- s posodobitvami in razširitvami obstoječih transformatorskih postaj in s postavitvami novih transformatorskih postaj,
- z rekonstrukcijami razdelilnih transformatorskih postaj visoke napetosti RTP 110/20 kV in nadaljnjimi krepitvami in ojačitvami srednjenapetostnega omrežja,
- z digitalizacijo in avtomatizacijo omrežja,
- s prilagoditvami omrežja za vključevanje novega odjema in novih proizvodnih virov električne energije.
Z vsemi investicijskimi vlaganji v elektroenergetsko infrastrukturo pomembno dvigujemo zanesljivost, varnost in zmogljivost elektroenergetskega sistema ter omogočamo stabilen in enakomeren razvoj regij na oskrbovalnem območju družbe.
Ali trenutna raven vlaganj zadostuje glede na pogostejše ekstremne vremenske pojave?
Zadnji dogodki kažejo, da je distribucijsko omrežje Elektra Maribor v dobrem stanju, saj ob običajnih zimskih razmerah večjih motenj v oskrbi z električno energijo ni. Zavedamo se pa, da so ekstremni vremenski pojavi vse pogostejši. Ob upoštevanju dodatnih izzivov za distribucijsko omrežje, kot so nenehno povečevanje odjema, priključevanje novih uporabnikov ter v zadnjih letih strmo naraščajoča proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov in hranilniki električne energije, so potrebe vedno večje.
V letu 2025 so zabeležena rekordna letna investicijska vlaganja v zgodovini družbe. Družba Elektro Maribor si prizadeva ohraniti najmanj investicijska vlaganja iz letošnjega leta, ker želimo z investicijskimi vlaganji v elektroenergetsko infrastrukturo prispevati k izboljšanju kakovosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo vseh uporabnikov sistema. Trenutna raven vlaganj omogoča, da postopno in sistematično povečujemo odpornost omrežja za vse pogostejše ekstremne vremenske pojave.
Na tehnično zahtevnejših območjih kot so Haloze, Pohorje, Kozjak in Slovenske gorice, so ti ukrepi še posebej izraziti, zato se odpornost omrežja tam iz leta v leto vidno izboljšuje.
Za leto 2026 smo za financiranje investicijskih vlaganj poleg lastnih virov načrtovali še večji obseg zadolževanja kot v letu 2025, nepovratna EU sredstva in dezinvestiranje premoženja družbe. Zadolževanje smo načrtovali v obsegu, ki omogoča ohranjanje finančne stabilnosti družbe in izpolnjevanje finančnih zavez do posojilodajalcev.
Kolikšna so skupna letna sredstva za investicije v omrežje in kako se odločate o njihovi razporeditvi po regijah?
Pri načrtovanju investicijskih vlaganj za leto 2026 smo v največji možni meri sledili ciljem strategije družbe Elektro Maribor za obdobje 2024 - 2028 in Razvojnemu načrtu distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za obdobje 2025 - 2034.
Za leto 2026 smo tako načrtovali rekordno vrednost investicijskih vlaganj v višini 67 milijonov evrov, od tega 35 milijonov evrov za distribucijske objekte (SN, TP in NN).
Kot smo že navedli, razporeditev sredstev po posameznih območjih ne temelji le na administrativnih mejah, temveč na tehničnih kriterijih in dejanskem stanju omrežja. Pri tem se upoštevajo predvsem kazalniki zanesljivosti napajanja, napetostne razmere, dolžine in obremenjenost vodov, starost infrastrukture, izpostavljenost vremenskim vplivom ter potrebe zaradi novih priključitev in razpršenih virov proizvodnje. Na podlagi teh analiz se sredstva prednostno usmerjajo tja, kjer so učinki vlaganj z vidika izboljšanja obratovalne zanesljivosti in kakovosti oskrbe z električno energijo največji.
Kako v načrtovanje vlaganj vključujete lokalne skupnosti in občine?
Lokalne skupnosti in občine so v načrtovanje investicijskih vlaganj družbe vključene predvsem skozi redno izmenjavo informacij in usklajevanje razvojnih načrtov na terenu. Pri pripravi investicijskih načrtov upoštevamo občinske prostorske akte, načrtovane širitve naselij, gospodarskih con ter druge razvojne projekte, ki lahko vplivajo na potrebe po elektroenergetskem omrežju.
Z občinami in lokalnimi skupnostmi sodelujemo tudi pri umeščanju novih vodov in transformatorskih postaj v prostor ter pri usklajevanju terminskih planov z drugimi infrastrukturnimi projekti, kar omogoča racionalnejšo izvedbo posegov. Takšno sodelovanje prispeva k temu, da se vlaganja v omrežje pravočasno prilagajajo dejanskemu razvoju prostora in potrebam uporabnikov. Izkušnje iz izrednih dogodkov, kot so bili zadnji večji izpadi na območju Haloz in Slovenskih goric, dodatno potrjujejo, da je sodelovanje z lokalnim okoljem ključno za pravočasno in učinkovito krepitev omrežja.
