V pripravi je prva strategija za področje prostovoljstva v Mestni občini Maribor. Na današnjem posvetu se je pokazalo, da si organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, želijo predvsem krepitve prepoznavnosti prostovoljstva, še posebej v osnovnih šolah. "Zelo pomembno je spodbujanje solidarnosti že pri otrocih in mladih," je dejala Tjaša Arko.

Predlogi za strateški dokument

Občina je v sodelovanju s Slovensko filantropijo kot koordinatorico Slovenske mreže prostovoljskih organizacij in Pekarno Magdalenske mreže kot koordinatorico lokalne mreže prostovoljskih organizacij Prostovoljstvo v Mariboru danes pripravila posvet, na katerem so predstavniki različnih organizacij soočili poglede in predstavili predloge za strateški dokument.

"Strategija pomeni ureditev področja na sistemski ravni, kar si za prostovoljstvo že dalj časa želimo. Vemo, da je tudi v Mariboru zelo veliko število prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, torej nevladnih organizacij in javnih zavodov, ki imajo prostovoljski program, in tudi veliko število prostovoljk in prostovoljcev. Mesto v bistvu brez njih ne bi funkcioniralo," je za STA povedala predstavnica Pekarne Magdalenske mreže Urška Breznik.

Podravje na drugem mestu v državi

Podatki kažejo, da je Podravje po obsegu prostovoljstva na drugem mestu v državi za Osrednjeslovensko regijo, saj ima 434 prostovoljskih organizacij, 31 javnih zavodov s prostovoljskim programom in okoli 24.400 aktivnih prostovoljk in prostovoljcev.

V Mariboru je po besedah župana Saše Arsenoviča trenutno registriranih 243 prostovoljskih društev, ki so dejavna na različnih področjih. Pomemben prispevek je prostovoljstvo dalo med drugim pri organizaciji Olimpijskega festivala evropske mladine leta 2023, pri čemer je sodelovalo okoli 800 prostovoljk in prostovoljcev. "Tudi s prostovoljstvom delamo mesto bolj povezano in odporno," je ob začetku današnjega posveta povedal župan.

Prostovoljci po besedah Urške Breznik "skrbijo za mehko tkivo mesta v kontekstu izboljšanja kakovosti življenja, zlasti na področju sociale, vzgoje in izobraževanja, pa tudi kulture, varstva okolja in športa". "S strategijo prostovoljstva, če ta seveda ne bo ostala le na papirju, bomo procese prostovoljstva v mestu lahko dvignili na še višjo raven in bodo lahko tudi kontinuirani," je dejala.

Med ključnimi ukrepi plačano mentorstvo

Med ključnimi ukrepi se ji zdi kakovostno, torej tudi plačano mentorstvo. "Prav tako je treba delati na prepoznavnosti in vidnosti prostovoljcev, prostovoljk in prostovoljstva nasploh. Želimo si tudi, da bi se prostovoljstvo koreniteje vpelo v osnovne šole, saj je prostovoljstvo v današnjih časih kriz, individualizma in kapitala lahko korak k aktivnemu državljanstvu in solidarnosti," je dejala Breznik.

Predstavnica Slovenske filantropije Tjaša Arko je dodala, da je še posebej v kriznih situacijah ključno, da je prostovoljstvo znotraj določenega kraja močno in povezano, saj se lahko tako hitreje odzove. Občina lahko pomaga s sofinanciranjem, prostori in krepitvijo prepoznavnosti prostovoljstva, na primer s podeljevanjem določenih nazivov.

V Mariboru vidi še veliko priložnosti za razvoj prostovoljstva v javnih zavodih, na primer v zdravstvu, muzejih, knjižnicah in šolah. "Nenazadnje je prostovoljstvo lahko tudi eden izmed mehanizmov, ki deluje preventivno, na primer na področju duševnega zdravja," je dejala.

Prostovoljci so med drugim dejavni v medgeneracijskem dnevnem centru aktivnosti za starejše TOTI DCA. Predstavnik društva Marjan Holc si želi več možnosti sodelovanja s študenti in univerzo.

STA