Občasna utrujenost je normalna, še posebej, če ste pod stresom ali imate težave s spanjem. Vendar pa je lahko vztrajna dnevna zaspanost znak resnejše zdravstvene težave. Znanstveniki so ugotovili, da je pretirana dnevna zaspanost pri starejših odraslih lahko zgodnji znak demence. Ključnega pomena je tako prepoznati razliko med občasnim dremežem in nenehno utrujenostjo.

Različne spalne navade

Študija, objavljena v reviji Neurology, je uporabila monitorje spanja za analizo spalnih navad, vključno z dremežem, pri 733 ženskah, starih okoli 80 let. V petih letih spremljanja je 164 žensk razvilo blago kognitivno okvaro, 93 pa je bilo diagnosticiranih z demenco. Ugotovljeno je bilo, da so imele ženske, ki so sčasoma občutile znatno povečanje zaspanosti in pogostejše dremeže, dvakrat večje tveganje za razvoj demence.

Raziskovalci sklepajo, da so lahko spremembe v vzorcih spanja zgodnji kazalnik ali dejavnik tveganja za demenco pri starejših ženskah.

Zakaj obstaja ta povezava? Natančen razlog še ni znan

Nevrolog Clifford Segil pravi, da bi na to vprašanje lahko dva različna strokovnjaka odgovorila na dva različna vprašanja, saj znanost še vedno ne razume povsem, zakaj spimo. Vendar pa je znano, da je spanec tesno povezan z utrjevanjem spomina in splošnim zdravjem. "Dober nočni spanec je za ljudi v osemdesetih letih pomembnejši kot kratek popoldanski dremež," poudarja dr. Segil. Dodaja, da slaba kakovost spanca mlajšim ljudem otežuje pomnjenje in priklic informacij, ta učinek pa je verjetno še bolj izrazit s starostjo.

Prekomerna dnevna zaspanost ne pomeni nujno demence. Najpogostejši vzrok je obstruktivna apneja v spanju, motnja, pri kateri oseba med spanjem za kratek čas preneha dihati, kar povzroči občutek neosvežujočega spanca. Drugi vzroki lahko vključujejo narkolepsijo, anemijo, depresijo ali pomanjkanje določenih vitaminov. Zato je pomembno, da poiščete zdravniško pomoč, če je vaša utrujenost vztrajna.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za staranje so med pogostimi simptomi tudi: izguba spomina, zmedenost in slaba presoja, težave z govorom in izražanjem misli, tavanje in dezorientacija na znanih krajih, težave pri upravljanju denarja, ponavljanje istih vprašanj, uporaba nenavadnih besed za znane koncepte, počasno opravljanje vsakodnevnih opravil, izguba zanimanja za običajne dejavnosti, halucinacije, paranoja ali blodnje, impulzivno vedenje, pomanjkanje empatije ter težave z ravnotežjem in hojo.