V svetu, kjer se vsak dan spije kar dve milijardi skodelic kave, kumulativni učinek te navade ni več zanemarljiv. Čeprav se razlitje ene skodelice usedlin zdi malenkost, pa se milijoni litrov kofeinske tekočine vsakodnevno znajdejo v kanalizacijskih sistemih, ki pogosto združujejo deževnico in gospodinjske odpadne vode.
Novi onesnaževalec vodnih sistemov
Ko kofein vstopi v kanalizacijo, se ne razgradi hitro in je uvrščen med nove onesnaževalce. Čeprav se čistilne naprave trudijo kofein odstraniti (z učinkovitostjo od 60 do 100 odstotkov), ga del kljub temu konča v rekah in jezerih. To še poslabša močno deževje, ko se zaradi prevelike zmogljivosti neobdelana odpadna voda preusmeri naravnost v vodotoke. Študije so kofein odkrile celo v rekah in na oddaljenih lokacijah, vključno z Antarktiko.
Poleg samega kofeina, ki že v majhnih količinah vpliva na presnovo in rast vodnih alg ter ličink, ostanki kave (tudi brezkofeinske) znižujejo pH vode in odvzemajo kisik vodnim sistemom med razgradnjo organskih spojin. Hranila v kavi lahko spodbujajo tudi rast alg, kar dodatno izčrpava kisik in ogroža morsko in rastlinsko življenje.
Kava ne sodi v odtok
Znanstveniki opozarjajo, da v odtoke in umivalnike ne smemo zlivati ničesar, kar ne bi smelo končati v naravnem vodnem okolju.
Poleg kave so to tudi maščobe, olja, barve in detergenti. Odtoki naj zbirajo zgolj deževnico.
