Preverili smo, kako te težke dni preživljajo znani in kaj nam sporočajo? Tokrat je z nami direktor Doma Danice Vogrinec Marko Slavič. »Vsemogočnih, nedotakljivih in egoističnih posameznikov, je še vedno preveč.« Vsak dan napeto čaka sporočilo o rezultatu odvzema brisov: »Ko je navadno pozno zvečer novica dobra in smo vsi spet “negativni” popijem pivo in si oddahnem.«

Marko Slavič.

Preverjamo kako težke dni preživljajo znani in kaj nam sporočajo? Govorili smo z direktorjem največjega doma za starejše Doma Danice Vogrinec v Mariboru Markom Slavičem. Je eden izmed tistih, ki zaradi naravne dela, ne more ostati doma. »Zaposleni v Danici v času epidemije nismo doma. Domov odidemo po zahtevni službi in takrat smo seveda tudi mi doma ter zmanjšujemo tveganja okužbe in prenos med stanovalce na najmanjšo možno mero.«

Ni bila odločitev – bila je dolžnost

Odločitev ostati doma, kot pove, ni bila odločitev. Bila je dolžnost. »Dolžnost, ki izhaja iz spoštovanja in odgovornosti do vseh v družini, do stanovalcev Doma Danice Vogrinec Maribor, do sodelavcev, do prijateljev in vseh državljanov, ki so jim v času epidemije okrnjene možnosti zdravljenja v bolnišnicah, ki bi ga za ohranjanja svojega zdravja in življenj nujno potrebovali. Šlo je za dolžnost omogočiti čimprejšnji zagon vseh ukinjenih programov v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ki so zastali in ki jih Mariborčani ter državljani Slovenije nujno potrebujemo za preživetje. Šlo je za dolžnost omogočiti čimprejšnje socialne stike in objeme otrok in staršev, ki živijo v našem domu.«

»Za razmišljanja o teorijah zarote, o ekonomski in kapitalski vojni, o morebitni naravnosti izbruha mutiranega virusa, farmacevtskih in drugih interesih bo dovolj časa po tem, ko bomo epidemijo zajezili. Zdaj je čas, ko ostajamo doma in spoštujemo življenja,« pove Slavič.

Izjem, ki lahko porušijo doseženo obvladljivo situacijo je preveč

Kot pove, je družba pestra. Individualnih pogledov ljudi in odnosov do epidemije je v tem času nešteto. »Včasih lahko le skomignem z glavo, ko poslušam neverjetne domislice in komentarje sedanje situacije. Glede na vse slišano se mi dozdeva, da je odgovornost, na začetku epidemije tudi strah pred neznanim, ki morda v zadnjih dnevih celo malce plahni, dokaj velika, a izjem, ki lahko porušijo doseženo obvladljivo situacijo je morda vseeno preveč. Vsemogočnih, nedotakljivih in egoističnih posameznikov, kot je zdaj pokesani Utah Jazzov center Rudy Gobert, ki se je nezavedajoč svoje okužbe v posmeh namenoma dotikal mikrofonov, je še vedno preveč. Njemu je kolega Donovan Mitchell, ki ga je Gobert verjetno okužil, menda oprostil, nam pa someščani, ki zaradi naše neodgovornosti niso mogli pravočasno na pregled v bolnišnico ali v zadnjih dnevih življenja celo ne imeli stikov s svojimi starši, ne bodo nikoli.«

»Vsemogočnih, nedotakljivih in egoističnih posameznikov, kot je zdaj pokesani Utah Jazzov center Rudy Gobert, ki se je nezavedajoč svoje okužbe v posmeh namenoma dotikal mikrofonov, je še vedno preveč. Njemu je kolega Donovan Mitchell, ki ga je Gobert verjetno okužil, menda oprostil, nam pa someščani, ki zaradi naše neodgovornosti niso mogli pravočasno na pregled v bolnišnico ali v zadnjih dnevih življenja celo ne imeli stikov s svojimi starši, ne bodo nikoli.«

In kako preživlja vsakdan? »V timu kolegov v službi z izjemno odgovornostjo in napetostjo ob vsakodnevnem čakanju na sporočilo o rezultatu odvzema brisov. Ko je navadno pozno zvečer novica dobra in smo vsi spet ”negativni” popijem pivo in si oddahnem.« Zaveda se, da izjemno strokovni ukrepi v Domu Danice Vogrinec Maribor za barikado pred COVID-19 niso dovolj in da je potrebno za uspešen rezultat imeti tudi zvrhano mero sreče. »In naj tako tudi ostane. Če je Mariborčani s čim že dolgo nimamo, jo imamo z epidemijo. Naj tako tudi ostane.«

»V timu kolegov v službi z izjemno odgovornostjo in napetostjo ob vsakodnevnem čakanju na sporočilo o rezultatu odvzema brisov. Ko je navadno pozno zvečer novica dobra in smo vsi spet ”negativni” popijem pivo in si oddahnem.«

Naj mesto ostane zdravo in pri pameti

»Spoštovanje in zahvala vsem, ki trenutno obvladujejo ključne družbene podsisteme, kot so zdravstvo, sociala, policija, vojska, gasilci, trgovine in vodenje je neizmerno. Najgloblji poklon za vso predanost gre seveda mojim sodelavcem, ki jih najbolj poznam,« pove in dodaja, naj mesto ostane zdravo in pri pameti.

»Naj vijolice začutijo, kakšna so odrekanja ljudi, ki ta trenutek ”ohranjajo mesto živo” in naj jim vrnejo z naslovom prvaka. Naj se končno in po dolgem času ”raztrgajo” na igrišču za tiste, ki so danes vijolični bojevniki. Naj ne pozabijo današnjih dni! To je njihov dolg do najlepšega mesta na svetu,« pove ob koncu.