Raziskovalec dolgoživosti Dan Buettner že več let preučuje tako imenovane modre cone, območja sveta, kjer ljudje pogosto živijo občutno dlje kot drugod. Pri tem ugotavlja, da dolgo življenje ni posledica enega samega dejavnika, temveč kombinacije življenjskega sloga, med katerimi ima pomembno vlogo tudi prehrana.

Po njegovem mnenju ni dovolj, da jedilniku dodajamo zdrava živila. Enako pomembno je, da iz vsakodnevne prehrane odstranimo tista, ki so povezana z večjim tveganjem za kronične bolezni.

Predelano meso pod drobnogledom

Med živili, ki jih strokovnjaki pogosto postavljajo na seznam manj priporočljivih, so predelani mesni izdelki. Sem sodijo različne vrste šunke, slanine, salame in številne klobase.

Raziskave namreč kažejo povezavo med pogostim uživanjem tovrstnega mesa in večjim tveganjem za raka debelega črevesa. Razlog so lahko med drugim nitrati in druge snovi, ki nastajajo pri predelavi ali toplotni obdelavi mesa.

Kot boljšo izbiro strokovnjaki pogosto omenjajo zmerno uživanje perutnine, jajc in rastlinskih virov beljakovin, kot so fižol, leča ali čičerika.

Sladkor, tihi spremljevalec sodobne prehrane

Druga skupina živil, ki jih Buettner izpostavlja kot problematična, so sladkarije in sladkane pijače. Prekomeren vnos rafiniranega sladkorja je povezan s povečanim tveganjem za debelost, bolezni srca in sladkorno bolezen tipa 2.

Ko sladkor postane stalni del vsakodnevne prehrane, lahko postopoma poruši ravnovesje presnove. Kot alternativo strokovnjaki pogosto priporočajo sadje ali manjše količine suhega sadja, vendar tudi pri tem velja zmernost.

Preveč soli v prigrizkih

Veliko soli vsebujejo tudi številni industrijsko pripravljeni prigrizki, kot so čips, slani krekerji in podobni izdelki. Pretiran vnos soli lahko prispeva k povišanemu krvnemu tlaku, kar povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni in možgansko kap.

Priporočila za odrasle običajno navajajo približno šest gramov soli na dan, kar ustreza približno eni čajni žlički. A številni ljudje to količino presežejo že z enim samim obrokom.

Dolgo življenje je kombinacija večih dejavnikov

Buettner poudarja, da v skupnostih z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo pomembno vlogo poleg prehrane igrajo tudi drugi dejavniki kot so redno gibanje, močne socialne vezi in manj stresen življenjski tempo.

Pa vendar hrana ostaja eden najpomembnejših delov vsakdana. Prav zato strokovnjaki pogosto opozarjajo, da je zdravje včasih pomembno predvsem to, česar na krožniku ni.