V današnjem času, zaznamovanem s socialnimi mediji, je zasledovanje popolnega telesa postalo vse bolj razširjeno, pri čemer se mnogi, predvsem ženske, poslužujejo raznih diet za izgubo odvečnih kilogramov. Trendovske diete pogosto obljubljajo hitre rezultate, vendar lahko prinesejo tudi številne zdravstvene težave. O tem smo se pogovarjali z Lano Krajnc, magistro inženirko prehrane, ki deluje pod imenom LanaVital.

Nekatere omejitve diet vodijo v pomanjkanje določenih hranil

Nekatere omejitve diet lahko vodijo v pomanjkanje pomembnih hranil. »Pri keto in paleo dieti je pogost prenizek vnos vlaknin, kar lahko negativno vpliva na prebavo in zdravje črevesja, pri veganski prehrani pa so pogosta pomanjkanja vitamina B12, železa in drugih hranil, ki jih je težko vnesti brez ustreznega načrtovanja ali uporabe prehranskih dopolnil,« pojasni Kranjčeva.

Zelo aktualen je tudi prekinitveni post, kjer ne gre za izključevanje določene skupine živil, temveč za sistem prehranjevanja, ki je omejen na določen čas v dnevu. Najbolj znana je oblika 16:8, ki pomeni, da se posameznik v časovnem oknu 16 ur posti, v časovnem oknu 8 ur pa se prehranjuje. »Ta način prehranjevanja določenim osebam ustreza, zato po mojem mnenju ni tako problematičen, pa vendar sem mnenja, da dolgoročno ne funkcionira,« doda Krajnčeva.

Magistra inženirka prehrane Lana Krajnc meni, da diete z omejenim vnosom živil niso primerne: »Ne priporočam diete, ki močno omejuje vnos živil. V kolikor je takšna dieta potrebna zaradi zdravstvenih težav, pa so seveda obvezni redni pregledi pri zdravniku in dietetiku.«

Številne diete lahko vodijo v motnje hranjenja, podhranjenost

Največje nevarnosti omejujočih diet, ki se pogosto promovirajo na socialnih omrežjih, so povezane z njihovimi negativnimi vplivi na fizično in duševno zdravje. Kot pojasni Krajnčeva: »Takšne diete lahko vodijo v pojav motenj hranjenja, podhranjenost, obsesivno hujšanje in slab odnos do hrane, kar pogosto vključuje strah pred določenimi živili ali skupinami živil. Oseba je lahko pretirano osredotočena na kalorije in makrohranila, kar dolgotrajno škoduje njenemu odnosu do prehrane in telesa. Obenem lahko pride tudi do pomanjkanja pomembnih (makro in mikro) hranil, kar lahko povzroči resne zdravstvene težave, kot so slabokrvnost, oslabljena imunska odpornost, hormonsko neravnovesje, prebavne motnje in težave z regulacijo telesne mase.«

 

[[image_2_article_73832]]

Pogost je tudi upad mišične mase, sploh pri osebah, ki z omejujočo dieto ne vnesejo dovolj beljakovin. Strogo omejevanje živil lahko vodi tudi v prenajedanje in to prav zaradi strogega prepovedovanja živil (ali skupin živil). Prepovedovanje v nas namreč vzbudi še večjo željo po teh "prepovedanih" živilih, kar lahko vodi v prenajedanje s prav temi živili.

Trendovske diete ponavadi niso učinkovite

Trendovske oziroma nizkokalorične diete dolgoročno niso učinkovite, saj se te diete osredotočajo na hitro izgubo telesne mase, ne pa na spremembo navad in življenjskega sloga, kar je ključno za dolgoročno zdravje in ohranjanje zdrave telesne mase. Takšne diete bodo po mnenju Krajnčeve pogosto posamezniki tudi hitro opustili: »Večine priljubljenih diet niti ne razumemo, ne vemo pravega razloga, zakaj moramo iz prehrane izločiti neko živilo ali skupino živil, ne vemo, zakaj jemo po nekem določenem urniku itd., saj nam nihče ne razloži našega "zakaj-a", navad tudi ne znamo na uporaben način prenesti v druge življenjske situacije oziroma obdobja.«

Nizkokalorične diete lahko vodijo v pomanjkanje hranilnih snovi, tako določenih vitaminov, mineralov in vlaknin.

Določene ranljive skupine ljudi, kot so otroci, nosečnice in starejši, so bolj ogrožene, če sledijo trendovskim dietam. Njihove prehranske potrebe so specifične in prilagojene različnim fazam življenja, zato je omejevanje celotnih skupin živil ali hranil pri teh skupinah lahko zelo tvegano. Otroci potrebujejo ustrezno energijo in hranila za rast in razvoj, zato lahko zelo omejevalne diete povzročijo zaostanek v razvoju, pomanjkanje ključnih hranil, kot so železo, kalcij, vitamini in beljakovine ter dolgoročne zdravstvene težave.

Pri nosečnicah so prehranske potrebe še posebej visoke zaradi rasti ploda in podpornih procesov v telesu. Pomanjkanja hranil, ki jih lahko povzročijo trendovske diete, lahko negativno vplivajo na zdravje matere in otroka. Pomanjkanje folne kisline, na primer, povečuje tveganje za prirojene napake v razvoju otroka, pomanjkanje hranil pa je lahko tudi razlog, da sicer zdrava ženska ne more zanositi.

Pri starejših ljudeh pa je zaradi starosti pogosta splošna zmanjšana absorpcija določenih hranil, upad mišične mase in povečana potreba po nekaterih vitaminih in mineralih, kot so vitamin D, B12 in kalcij. Stroge diete lahko dodatno poslabšajo ta stanja in povečajo tveganje za osteoporozo, slabokrvnost ter oslabelost.

»Ekstremne oziroma stroge diete imajo velik vpliv na duševno zdravje posameznika. Strah pred določenimi živili ali skupinami živil je lahko že prvi pokazatelj negativnega odnosa do hrane, ki se v veliki večini primerov razvije kot posledica omejevalne diete. Tesnoba, stres, depresija in nenazadnje tudi motnje hranjenja so pogost spremljevalec ljudi, ki zapadejo v vrtinec trendovskih diet. Veliko teh posameznikov se pa tega na žalost niti ne zaveda,« Lana Krajnc o dietah.

Posvetovanje z ustrezno izobraženim strokovnjakom je ključnega pomena

Pred odločitvijo za določeno dieto se je potrebno posvetovati z ustrezno izobraženim strokovnjakom. »Naj omenim da fitnes trenerji običajno niso kvalificirani za prehransko svetovanje. Tudi veliko zdravnikov nima znanja o prehrani. Vsem ljudem toplo priporočam, da so do prehranskih strokovnjakov kritični in ne zaupajo kar vsakemu. Sama bi zato svetovala, da se ljudje obrnejo na strokovnjake, ki imajo uradno priznano izobrazbo iz področja,« Lana Krajnc svetuje vsem, ki se odločajo za določeno dieto.

 

[[image_1_article_73832]]

Magistra inženirka prehrane tako priporoča zdrav način hujšanja, ki se osredotoča predvsem na uravnoteženo prehrano, ki vključuje vsa živila. Prav tako na osredotočenost na trajnostne navade, med katere sodijo redni obroke, več zelenjave, pustih virov beljakovin, polnozrnatih izdelkov ter več gibanja. Prav tako je izredno pomembno, da si osebe ne prepovedujejo nobene hrane, ampak jih premišljeno vključujejo v svoj jedilnik: »Tudi sladkarije in drugi prigrizki niso prepovedani, pomembno se je samo zavedeti kako pogosto in v kakšnih količinah jih vključiti v prehrano,« dodaja Lana Krajnc. Med drugim pa je pomemben tudi obisk izobraženega prehranskega svetovalca, ki bo osebo znal pravilno usmeriti ter jo voditi k zadanemu cilju.

Namesto kratkoročnih in omejevalnih diet je pomembno slediti trajnostnemu življenjskemu slogu. Ključno je, da se posamezniki dobro počutijo v svoji koži in sprejemajo uravnotežene odločitve glede prehrane, ki podpirajo njihovo dolgoročno zdravje.