Jugovzhodna Avstralija je velikokrat priča nenavadnemu in osupljivemu prizoru. Milijoni pajkov množično 'lebdijo po zraku' s pomočjo svilenih niti, ki jih sproščajo iz svojih teles, da bi pobegnili s poplavljenih območij. Ta pojav ustvarja na videz pravljične pokrajine, prekrite z nežno pajkovo mrežo, kar domačini imenujejo kar "angelski lasje".
Na prvi pogled polja izgledajo, kot da jih je pobelil sneg. Vendar ob natančnejšem pogledu postane jasno, da gre za milijone drobnih niti, ki bleščijo v sončni svetlobi in prekrivajo travo, grmičevje ter ograje.
Pajki instinktivno iščejo višje in varnejše kraje
Gre za naravno strategijo preseljevanja, ki jo pajki uporabljajo že milijone let. Ko njihov življenjski prostor postane neprimeren, denimo po močnem deževju ali poplavah, splezajo na najvišje razpoložljive točke, izpustijo mreže in se prepustijo vetru, ki jih odnese na nove lokacije. To je nekakšna naravna oblika padalstva, ki omogoča preživetje v težkih razmerah.
[[image_1_article_76687]]
Jugovzhodna Avstralija je znana po sezonskih poplavah, ki pogosto prisilijo pajke k selitvi. Ko se voda razlije po pokrajinah, pajki instinktivno iščejo višje in varnejše kraje. Tako nastanejo čarobni prizori, kjer pokrajine izgledajo, kot da bi jih prekrila snežna odeja iz svile.
[[image_2_article_76687]]
Čeprav je prizor nekoliko srhljiv, naj ne bi bilo nevarnosti za ljudi. Za tiste, ki imajo priložnost doživeti ta prizor v živo, je nepozabna izkušnja. Domačini pravijo, da sprva mislijo, da gre za sneg, ko se približajo, pa vidijo, da je povsod svilena mreža. Vseeno pa približevanja ravno ne priporočajo, da ne zmotite pajkov, zato raje spodbujajo 'opazovanje od daleč'.
