Neustrezno vedenje ima lahko negativne posledice tako za posameznike kot za organizacijo.

Na delovnem mestu preživimo večino svojega časa, zato je zelo pomembno, da se vedemo ustrezno, znamo dobro komunicirati in ustvarjati vzdušje, v katerem se bomo tako mi sami kot drugi dobro počutili. Neustrezno vedenje ima lahko negativne posledice tako za posameznike kot za organizacijo, zato se je na delovnem mestu dobro držati vedenja, ki je skladno z normami in vrednotami podjetja, pravil splošnega bontona ter skrbeti za dobre medosebne odnose.

Zakaj je pomembno ustrezno vedenje in zakaj gojiti dobre medosebne odnose na delovnem mestu?

Ustrezno vedenje zaposlenih predstavlja osnovo za nemoteno delovanje organizacije in učinkovito opravljanje dela. Raziskovalci v zadnjih letih ugotavljajo prisotnost različnih oblik neustreznega vedenja na delovnem mestu, kot so na primer neposlušnost, žaljivo vedenje, kraja lastnine organizacije, uničevalno vedenje, vandalizem, agresivnost do sodelavcev ali proti organizaciji in zloraba substanc na delovnem mestu. Neustrezna vedenja ustvarjajo sovražno delovno okolje, posledice takšnih vedenj pa so lahko velike. Prisotna je slaba volja, neprijetno počutje na delovnem mestu, spori in slaba organizacijska klima, kar se lahko odraža tudi na kvaliteti opravljenih storitev ali produktov podjetja.

Medosebni odnosi na delovnem mestu so neizogiben del našega delovnega življenja, saj smo pogosto vanje vpeti zaradi organizacije delovnega procesa. Ker medosebni odnosi pomembno prispevajo k oblikovanju organizacijske klime, v kateri preživimo velik del svojega dneva, so izrednega pomena.

Podobna delovna mesta se v podjetjih združujejo v oddelke in skupine oseb, kar pomeni da velikokrat nimamo vpliva na to, s kom bomo pri delu sodelovali. Zato je za nemoten in učinkovit delovni proces potrebno sodelovanje, prilagajanje, upoštevanje druge osebe, strpnost ter poznavanje načel ustrezne in učinkovite komunikacije in vedenja. Raziskave so tudi pokazale, da je slaba komunikacija in nesodelovanje v organizaciji lahko pomemben dejavnik za nastanek težav v duševnem zdravju.

Težave v duševnem zdravju so lahko blage, lahko pa prerastejo v duševne motnje, kadar jih neuspešno  obvladujemo in razrešimo. Tako je v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« več kot 11.000 zaposlenim in njihovim ožjim družinskim članom iz sedmih sodelujočih pilotskih podjetij na voljo dodatna strokovna pomoč v primeru duševne stiske. Zaposleni lahko svetovalce kontaktirajo elektronsko, telefonsko ali se dogovorijo za osebno srečanje.

Zaposlenim pa so preko spletnega portala na voljo tudi raznovrstne vsebine s področja ohranjanja krepitve duševnega zdravja v obliki člankov, novic, spletnih seminarjev, vprašalnikov ter kvizov.

Več o projektu NAPREJ na www.naprej.eu