Pa se znamo s to obilico nalog, informacij in drugih dražljajev učinkovito spopadati ali pa nam ti povzročajo stres in strah pred zamujenim?
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije, brez katere si ne znamo in ne moremo več predstavljati življenja, lahko povzroča stres. Pri tem ne gre za strah pred uporabo novih tehnologij ali za težave s prekomerno uporabo, ki lahko vodi v zasvojenost. Gre za težave s prilagajanjem na uporabo teh tehnologij. Študije kažejo, da je komunikacijska preobremenitev, ki je posledica obilice e-pošte ter sporočil, ki jih prejemamo po drugih digitalnih kanalih, vključno z družbenimi mediji, povezana z zaznavanjem stresa in ima pomembne posredne učinke na izgorelost, depresijo in anksioznost.
Strah ali veselje pred zamujenim dogodkom?
Obilica sporočil in kanalov komuniciranja terja večopravilnost in povzroča visoke obremenitve. Njena ključna gonilna sila sta zaznavanje družbenega pritiska ter strah pred zamujanjem informacij in družbenih interakcij. Zanimivo pri tem je, da nekatere raziskave kažejo, kako lahko višja starost pomembno ublaži učinke digitalnega stresa na zdravje. Poleg tega pa starost praviloma ublaži tudi gonilne sile, ki motivirajo komunikacijsko obremenitev in digitalno večopravilnost.
Strah pred zamujanjem (ang. fear of missing out – FOMO) je priznan pojav v strokovni javnosti, ki v sodobnem svetu postaja vse pogostejši. Ne gre samo za občutek, da bi v nekem trenutku morda lahko počeli kaj boljšega, ampak za občutek, da zamujamo nekaj pomembnega, kar drugi trenutno doživljajo. Lahko se nanaša tako na zabavo v petek zvečer ali na napredovanje v službi, vedno pa vključuje občutek nemoči. V ozadju tega pojava je primerjava z drugimi, h kateri se ljudje zatekajo že od nekdaj, danes pa so jo družbena omrežja še okrepila.
Na drugi strani je pojav veselja, ko kaj zamudimo, se odpovemo kakšnemu dogodku ali se odklopimo od digitalnih naprav in si privoščimo miren večer (ang. joy of missing out – JOMO). To vsekakor ne pomeni odklanjanja vsakršne priložnosti za druženje, komunikacijo ali nove izkušnje, ampak zgolj njihovo premišljeno izbiranje.
Ste že doživeli Zoom utrujenost?
V zadnjih dveh letih se je velika večina srečala s spletnimi sestanki. Zagotovo so primeri, ko je takšen način srečanja smiseln, a problem nastopi, ko jih je preveč, zanemarjajo pa se prednosti in pomen srečanj v živo. Tako kot pregledovanje in odgovarjanje na e-pošto, brskanje po spletu in družbena omrežja tudi platforme za video pogovore izčrpavajo človeški um in telo. Dejstvo je, da so spletni sestanki za naše možgane bolj naporni. Če so prepogosti, lahko vodijo v glavobole, utrujene oči in občutek pomanjkanja energije.
Preprečevanje tehnostresa
Dandanes je digitalni stres neizogiben in prizadene lahko vsakega med nami. Pomembno je, da si ustrezno uredimo delovno okolje in si vzamemo tudi zavestne odmore od digitalnih naprav. Tudi če delamo od doma ali imamo službeni telefon in prenosnik, ni nujno, da smo vedno dosegljivi. Skupaj s sodelavci in vodji natančno opredelimo delovni čas in načrtujmo obveznosti z oblikovanjem urnikov, ki se jih poskušajmo kar najbolj držati. Dobro je tudi, da se stalno izobražujemo tako o digitalnih tehnologijah kot o načinih obvladovanja tehnostresa. Tako v službi kot pri zasebnih dejavnostih je ključno, da si znamo postaviti prioritete za resnično pomembne stvari in odklanjamo tiste, ki to niso. Kot svetujejo strokovnjaki, se poskušajmo v življenju osredotočiti na tisto, kar imamo namesto na tisto, česar nimamo.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
