Lucija Tomšič Zupan je ena izmed staršev, ki se je z možem za šolanje otroka doma odločila zaradi posebnih okoliščin sina, ki potrebuje individualiziran pristop in mirno okolje pri učenju. V šolskem sistemu se kljub svoji bistrosti, ni uspel vključiti v sam program.

“Osnovno šolo je obiskoval do zaključka prve triade. Sedaj se na domu šolamo že drugo leto oz. vstopamo v tretje leto. Sprva smo mislili narediti le premor, oziroma eno leto testno poizkusiti šolanje na domu, nato smo ugotovili, da je tak način zanj mnogo bolj podporen in lepo napreduje,” je za STA pojasnila Tomšič Zupanova.

Učni dan poteka ustaljeno kot v šoli

Njihov dan poteka zelo ustaljeno. Vsak dan vstanejo ob isti uri in tudi pouk se začne ob isti uri, ob 8.30 kot v šoli. Dan ni strukturiran kot v šoli, pač pa imajo na en dan le en predmet v blok urah, na primer dve uri matematike. Dan zaključijo z lahkotnejšimi temami, kot sta umetnostna ali športna vzgoja. Včasih pa je cel teden namenjen le enemu predmetu.

“Tako otrok lažje in temeljiteje poglablja ter utrjuje svoje znanje,” je povedala mama. Po njenih besedah pri predmetih, kot sta naravoslovje in družboslovje, veliko pomenijo ekskurzije, ki jih organizira skupnost šolarjev na domu. Kadar je le mogoče organizirajo tudi delo v skupinah, saj ob skupinski dinamiki in lastni udeležbi motivacija za učno snov po njenih navedbah naraste.

Prednosti šolanja na domu so po njenem prepričanju večja fleksibilnost pri pripravi urnika, ki se prilagaja otroku, njegovemu življenjskemu bioritmu in učnim potrebam, svobodni uporabi učnih metod in boljši predstavi abstraktnih pojmov ali pojavov. Slabost je zagotovo finančni vidik, saj zahteva bodisi, da je eden od staršev delovno neaktiven, bodisi družina najame plačljivo učno pomoč.

Čim več udejstvovanj v obšolskih dejavnostih lokalne skupnosti

Ko govorimo o šolanju doma, je eno prvih vprašanj, kako je s socializacijo, učenjem medsebojnih odnosov in komunikacije. Izsledki nekaterih tujih raziskav namreč kažejo, da otroke nasprotno splošnemu prepričanju, najbolje socializirajo starši, da šolanje na domu okrepi razvoj samostojnosti in samozaupanje in da imajo takšni otroci veliko manj motenj pri obnašanju kot pa klasično šolani otroci.

“V Sloveniji raziskave na to temo nimamo. V ZDA in Kanadi, kjer so izvedli te raziskave, so ugotovili, da so starši, ki se odločijo, da se njihovi otroci ne šolajo v javnih šolah, zelo aktivni tudi v lokalni skupnosti in tam se njihovi otroci vključujejo v popoldanske dejavnosti,” je pojasnila Renata Zupanc Grom z zavoda za šolstvo. Tudi na zavodu staršem priporočajo, da se otroci udeležujejo popoldanskih obšolskih dejavnosti v lokalni skupnosti.

Sodeč po njihovih izkušnjah so učenci šolani doma ali preveč občutljivi ali pa introvertirani, da jih moti prisotnost drugih pri razmišljanju v učnih procesih. Sama nima občutka, da se ti otroci ne znajo vklopiti v okolje in da so osamljeni. Večina teh otrok namreč izhaja iz večjih družin in ima kakšnega brata ali sestro, tako niso osamljeni.

Na zavodu z vključevanjem takšnih otrok v javne šole po njenih navedbah nimajo nikakršnih negativnih izkušenj, ker se običajno vključujejo brez težav. “Prav tako smo ugotovili, da so bili ti otroci ponavadi vključeni v vrtce,” je še za STA dodala vodja oddelka za osnovne šole.

Vključeni v vrtec se bolje socializirajo

Da so tisti otroci, ki so bili takoj vključeni v vrtec, bolje socializirani kot tisti, ki so bili samo v domačem varstvu, bo potrdil tudi vsak starš, je prepričana tudi psihologinja in logoterapevtka Zdenka Zalokar Divjak.

“Družbe vrstnikov odrasli ne moremo zamenjati ali nadoknaditi, ker otrok svojo igro lahko razvije samo ob vrstniku in na ta način tudi pridobiva socialne veščine, komunikacijo, ker mu vrstnik ne bo dal igrače, ampak se bo moral zanjo izborit, medtem ko bi starš takoj dal, kar si otrok želi,” je dejala.

Sicer je izpostavila, da otrok potrebuje veliko potrditev za svoja ravnanja in da mu teh ne morejo zagotoviti samo starši. “V šoli se dnevno dogaja veliko situacij, ki jih mora otrok rešit sam in na ta način njegovo samozaupanje najbolje raste. Sploh v puberteti, ko so mladostniku bolj pomembna mnenja vrstnikov kot odrasli,” je pojasnila za STA.

Kot je še opozorila, so v šolskem obdobju vrstniki tisti, s katerimi otrok sklepa prijateljstva, dobi občutek pripadnosti razredu in brusi svoje osebnostne lastnosti, ki morajo iz ozkega egoizma preiti v sodelovanje, upoštevanje drugega, sočutje …