Praznični čas je za nami. Za nekatere predstavlja vrhunec leta, obdobje evforije, veselja, topline in prijetnih občutkov. Za druge pa je december vse prej kot brezskrben, zaznamujejo ga stres, tesnoba, razočaranje, bolečina, osamljenost in strah. Pogosto gre za preplet obojega, za mešanico nasprotujočih si čustev, ki se v tem času še posebej okrepijo.

December je mesec pričakovanj in simbolike. Obarvan je z zabavami, druženji in prazniki, z idejo zaključka starega in začetka novega. Domovi se odenejo v bleščeče okraske, zadiši po domačih piškotih, ulice zasijejo v prazničnih lučeh, trgovine ponujajo obljubo sreče v obliki daril. A prav ta sijaj lahko pri mnogih poudari občutek praznine, izgube ali neuslišanih pričakovanj.

Ko se prazniki končajo in se vračamo v vsakdan, v šole, službe in ustaljene rutine, se lahko pojavi post-praznična potrtost. Tišina po vsem dogajanju, padec energije in soočenje z realnostjo pogosto prinesejo občutek praznine ali melanholije. Zato ni nenavadno, da je začetek novega leta za mnoge čustveno zahtevnejši kot bi si želeli priznati. 

Ko prazniki minejo

Praznični čas je za nami. Za nekatere je bil vrhunec leta, poln veselja, za druge obdobje stresa. Ko se januarja vračamo v vsakdan se mnogi soočijo z občutkom praznine, utrujenosti in potrtosti. Ta pojav strokovnjaki pogosto imenujejo post-praznična potrtost ali post-praznični sindrom.

Kaj pomeni post-praznična potrtost?

Po daljšem obdobju intenzivnih čustev, pričakovanj in obveznosti bi pričakovali olajšanje, a se lahko zgodi ravno nasprotno. Pojavijo se lahko občutki žalosti, melanholije, razdražljivosti, tesnobe, utrujenosti, težave s koncentracijo, motnje spanja ali glavoboli. Pogosto ostaja tudi želja, da bi se brezskrbni dnevi nadaljevali še naprej.

Čeprav se v pogovornem jeziku za takšna stanja pogosto uporablja izraz depresija, strokovno gledano post-praznična potrtost ni depresija. Gre za občasno motnjo razpoloženja, ki običajno izzveni v krajšem času. Pri depresiji pa so simptomi dolgotrajni, vztrajni in bistveno vplivajo na vsakodnevno funkcioniranje. 

Zakaj se po praznikih počutimo slabše

December je mesec povečanih dražljajev, druženja, obiskov, potovanj, nakupov, novoletnih zaobljub in pogosto tudi povečanega stresa. Ko se to nenadoma konča, se telo in psiha znajdeta v stanju tišine, ki jo lahko človek doživlja kot izgubo ali praznino. 

Poleg tega so prazniki za mnoge čustveno zahtevni, predvsem za ljudi, ki so osamljeni ali so izgubili bližnje, za tiste, ki živijo v konfliktnih odnosih, za introvertirane posameznike, ki praznično družabnost doživljajo kot pritisk ter za vse, ki se primerjajo z idealiziranimi podobami praznikov, kakršne ustvarjajo mediji. 

Ko evforija mine ali prazniki ne izpolnijo pričakovanj, se lahko pojavi razočaranje.

Kdaj je čas za skrb in pomoč

Post-praznična potrtost je običajno kratkotrajna. Če pa občutki žalosti, tesnobe ali nemoči vztrajajo več tednov, se stopnjujejo ali resno ovirajo vsakdanje življenje, je pomembno poiskati pomoč. Prvi korak je pogovor z bližnjimi, po potrebi pa tudi s strokovnimi službami, svetovalci ali društvi za duševno zdravje.

Kako si lahko pomagamo?

Dobra novica je, da si lahko v večini primerov pomagamo sami. Sprejmite, da so ti občutki normalni in pogosti, postopno se vrnite v rutino in vsakdanjo strukturo življenja, ostanite v stiku z ljudmi, ki vam dajejo občutek varnosti, poskrbite za gibanje, spanje in uravnoteženo prehrano, bodite prizanesljivi do sebe in realni glede novoletnih ciljev ter usmerite pozornost v majhne, dosegljive stvari, ki prinašajo zadovoljstvo. 

Morda je prav post-praznični čas priložnost, da premislite, kako želite praznike doživljati v prihodnje, bolj umirjeno, manj po pričakovanjih drugih in predvsem bolj v skladu s samimi seboj.