Na svetovni dan sladkorne bolezni (vsako leto 14. novembra) zdravstveno osebje in mnoga društva spodbujajo k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni, ki je med največjimi problemi javnega zdravja. Tudi v časih, ki jih zaznamuje covid-19, ne smemo prezreti, da število sladkornih bolnikov povsod po svetu vztrajno narašča.
1 od 10 ljudi na svetu ima namreč sladkorno bolezen. Po podatkih NIJZ ima v Sloveniji 131.000 oseb ugotovljeno sladkorno bolezen, ob upoštevanju neugotovljenih primerov pa naj bi ta številka segla tudi do 175.000. Zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejema okoli 111.400 oseb. Prejemnikov inzulina je okoli 33.650. Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša, ima jo namreč vsak peti moški, starejši od 65 let. Je pa bolezen razširjena tudi med mlajšimi, ki z njo živijo tudi na delovnih mestih.
Sladkorna bolezen in koronavirus
Kar 65 % ljudi, starih nad 65 let, ima več kot eno kronično bolezen. Med najpogostejšimi je prav sladkorna bolezen, ki sicer prizadene veliko ljudi vseh starosti, je pa pogostejša med starejšimi.
Današnji čas zelo zaznamuje možnost okužbe s koronavirusom, to, kako se bo organizem posameznika odzval na virus, pa je zelo odvisno od različnih dejavnikov. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov so zagotovo predhodno obstoječe zdravstvene težave. Med skupine ljudi, pri katerih je verjetnost za zaplete še posebej visoka, pa sodijo tudi diabetiki.
S sladkorno boleznijo večja smrtnost zaradi Covid-19
V neki ameriški raziskavi, ki je bila izvedena med 1. marcem in 6. aprilom letos, vanjo pa je bilo vključenih 1122 ljudi, ki so v omenjenem obdobju zaradi covida-19 potrebovali hospitalizacijo, je analiza zbranih podatkov pokazala, da je obstajala v primeru diabetesa kar 29-odsotna verjetnost za smrt med hospitalizacijo zaradi covida-19. Po drugi strani je bila verjetnost za smrt pri tistih brez tovrstnih težav 6-odstotna. Raziskovalce je še posebej šokiral podatek, da je kar 42 odstotkov tistih, ki sicer uradno niso imeli diabetesa, vendar je prišlo med hospitalizacijo pri njih do hiperglikemije, torej nevarnega povišanja ravni sladkorja v krvi, v času bivanja v bolnišnici umrlo. To kaže, da je v primeru hujših zapletov, zaradi katerih je potrebna hospitalizacija, nujno natančno spremljanje tudi stopnje bolnikovega krvnega sladkorja in čimprejšnje ukrepanje v primeru povišanja. Posredi je lahko namreč t. i. stresna hiperglikemija, ki je lahko zgolj začasna.
Omejen dostop do zdravnikov zaradi covida-19 je prinesel nov izziv tudi za sladkorne bolnike in pacienti bi lahko imeli zaradi manj kontrol slabše urejeno sladkorno bolezen. Diabetološke ambulante po Sloveniji so sicer tudi v času epidemije dobro organizirane, diabetologi pa opozarjajo, da naj ljudje s sladkorno boleznijo še dosledneje skrbijo za urejeno glikemijo in se gibajo, pomembno pa je tudi, da nadzorujejo pridružene bolezni.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
