Na prvi pogled je zelenjava v trgovinah pogosto brezhibna - sijoča, živih barv, videti skoraj popolna. A strokovnjaki opozarjajo, da je takšna podoba velikokrat rezultat različnih trikov in kemičnih postopkov, s katerimi prodajalci ustvarjajo vtis svežine, ki ne odraža nujno dejanskega stanja živila. Pri takšnih manipulacijah obstaja tudi tveganje za potrošnike, zato je dobro vedeti, na kaj moramo biti pozorni:
Nenavadno sijoča zunanjost
Eden prvih znakov je nenavadno sijoča, skoraj »plastificirana« lupina zelenjave. Takšen videz je pogosto posledica škropljenja z voskom ali oljem, s katerim se prikrije izsušenost ali starost pridelka. Barva je lahko nenaravno intenzivna, saj se z osvetlitvijo ali kemičnimi sredstvi poudari videz svežine. V nekaterih primerih se uporabljajo celo dodatne arome, da zelenjava oddaja vonj, podoben tistemu, kot bi bila pravkar obrana.
Trik z rahlo paro
V trgovinah je pogost tudi trik z meglico ali rahlo paro, ki se razprši po razstavljenih izdelkih. Čeprav daje občutek svežine in sočnosti, lahko v resnici zakriva znake poškodb ali gnilobe. Podoben učinek ima tudi embalaža z zelenimi motivi ter nalepke z napisi, kot je »eko«, ki pa niso vedno podprte z uradnimi in preverljivimi certifikati. Takšne oznake pogosto bolj zavajajo kot informirajo.
Kupujete paradižnik, kumare, papriko, solato ali korenje?
Po poročilih so med najpogosteje obdelanimi vrstami zelenjave paradižnik, kumare, paprika, solata in korenje. Gre za pridelke, ki hitro izgubijo svežino in zato zahtevajo več »kozmetičnih popravkov«, da bi bili za kupce še vedno privlačni. Prav zato strokovnjaki svetujejo, da se pri nakupu ne zanašamo le na videz, temveč preverimo poreklo, sezonskost in, kadar je mogoče, izbiramo preverjene lokalne pridelovalce.
