Ljudje z depresijo, shizofrenijo ali bipolarno motnjo se ne spopadajo le z duševnim trpljenjem – tudi bistveno prej umrejo kot splošna populacija. Razlika v pričakovani življenjski dobi je v povprečju od 13 do 15 let, trdi mednarodna ekipa raziskovalcev.
Smrt ni neposredno povezana z duševnimi boleznimi
Približno 70 odstotkov smrti ni neposredno povezanih z duševnimi boleznimi, temveč s fizičnimi stanji, kot so srčni infarkti, kapi ali sladkorna bolezen. Še posebej ranljive so kardiometabolne bolezni, ki prizadenejo srce, ožilje in presnovo, pišejo nemški mediji. Tudi življenjski slog pomembno prispeva k temu tveganju: mnogi ljudje z duševnimi motnjami kadijo, se premalo gibljejo, jedo nezdravo hrano in slabo spijo, so ugotovili raziskovalci. Ti dejavniki ne le poslabšajo fizično zdravje, ampak lahko tudi poslabšajo psihološke simptome.
"Ustanove za duševno zdravje so se tradicionalno osredotočale na zdravila, krizno oskrbo in pogovorno terapijo. Dejavniki življenjskega sloga do zdaj niso bili prednostna naloga – niti pri financiranju, niti pri usposabljanju niti pri praktični oskrbi," pojasnjuje vodja študije.
Komisija poziva k temeljitemu premisleku o pristopu
Sodoben načrt zdravljenja ljudi z duševnimi motnjami mora že od samega začetka vključevati spremembe življenjskega sloga. Idealen načrt zdravljenja se namreč začne s spremembami v vsakdanjem življenju in psihološko podporo kot osnovo. Zdravila je treba nato uporabljati kot dopolnilo – ne obratno, poudarja strokovnjakinja.
Če se v psihiatrično oskrbo vključijo intervencije v življenjskem slogu, je mogoče ne le preprečiti srčne infarkte ali sladkorno bolezen, temveč tudi ublažiti simptome duševnih bolezni.
