Družbeno omrežje Facebook bi lahko imelo do leta 2100 glede na trenutno rast 4,9 milijarde mrtvih uporabnikov, če bi se rast ustavila že lani, pa bi bilo na omrežju leta 2100 1,4 milijarde mrtvih uporabnikov.

Število mrtvih bi po tem scenariju do leta 2070 preseglo število živih uporabnikov, piše v študiji znanstvenikov z oxfordske univerze.

Čeprav mrtvi uporabniki nimajo koristi od omrežja, pa na njem naprej živijo njihovi podatki – fotografije, življenjski mejniki in komentarji. Ravno to pa je po oceni znanstvenikov delikatna tema, povzema raziskavo britanski Guardian.

Kdo ima pravico do podatkov, ki za nami ostanejo na omrežju?

Svojo raziskavo so osnovali na podatkih Združenih narodov o prebivalstvu in Facebookovem orodju o uporabnikih. Ob tem so skušali ugotoviti, kdo ima pravico do vseh podatkov, ki ostanejo na omrežju, kako naj se z njimi upravlja, da bodo delovali v prid svojcev in prijateljev ter prihodnjih zgodovinarjev, ki bodo skušali razumeti preteklosti.

Še nikoli prej v zgodovini se ni na enem mestu oblikoval tako obširen arhiv človeškega obnašanja in kulture,” je dejal eden od raziskovalcev David Watson z oxfordskega inštituta za internet.

Nadzorovanje tega arhiva pa bo v določenem smislu pomenilo tudi nadzorovanje naše zgodovine, je dodal Watson in posvaril, da ne sme imeti dostopa do podatkov le eno podjetje, katerega osrednji cilj je dobiček.

Facebook se otepa očitkov

Facebook se že dlje časa otepa očitkov, da s podatki uporabnikov ne ravna skrbno, med odmevnejšimi je bil škandal zlorabe podatkov okoli podjetja Cambridge Analytica.

Trenutno omrežje uporabnikom v nastavitvah nudi možnost, da nastavijo stik za upravljanje zapuščine, ki dobi dostop do večine podatkov na profilu uporabnika, ko ta umre. Vendar je to edini način, kako lahko uporabniki pridobijo dostop do računa umrlega. To predstavlja problem, če oseba pred smrtjo ni nastavila stika za upravljanje zapuščine, opozarja Guardian.

Iz Facebooka so v odzivu na študijo sporočili, da spoštujejo svoje mesto v življenju ljudi in da resno jemljejo svojo vlogo pri izgradnji zapuščine v digitalni dobi.

V študiji so sicer opozorili še na nujne spremembe, ki se morajo zgoditi, in oblikovanje dolgotrajnih rešitev. “Facebook bi moral k sodelovanju povabiti zgodovinarje, arhivarje, arheologe, etike, da bi skupaj urejali ogromno količino zbranih podatkov, ki jih pustimo za seboj,” je dejal Watson.