Čeprav večini ljudi pogled na pajka v hiši povzroči nelagodje, strokovnjaki poudarjajo, da jih nikakor ne bi smeli ubijati. Entomolog (strokovnjak za žuželke) Matt Bertone pojasnjuje, da so hišni pajki nenevaren, a izjemno pomemben del našega notranjega ekosistema.
Z ubijanjem pajkov izgubimo pomembnega naravnega zaveznika
Pajki, ki se znajdejo v naših domovih, »skriti najemniki«, niso agresivni in človeku niso nevarni, nasprotno, saj pomagajo tako, da se prehranjujejo s škodljivci, med drugim celo z drugimi pajki.
Pajki so splošni plenilci, ki redno lovijo škodljivce in žuželke, ki prenašajo bolezni, kot so komarji. Obstaja celo vrsta skakalnega pajka, ki v afriških domovih raje je komarje, polne krvi. »Z ubijanjem pajkov izgubimo pomembnega naravnega zaveznika,« opozarja Bertone.
Raziskave kažejo, da pajki po svetu letno pojedo med 400 in 800 milijoni ton žuželk in majhnih živali, kar je več kot kiti zaužijejo planktona. Nemški, švedski in švicarski znanstveniki so v strokovni reviji The Science of Nature potrdili, da imajo pajki globalno vlogo pri uravnavanju populacij žuželk in ohranjanju naravnega ravnovesja. Brez njih bi se število žuželk, ki so njihov plen, znatno povečalo, kar bi pomenilo več bolezni, manj pridelka in porušeno ravnotežje v naravi.
Strah je naraven, a odveč
Arahnofobija je ena najpogostejših fobij, vendar strokovnjaki opozarjajo, da so ugrizi pajkov izjemno redki in v večini primerov nenevarni za človeka. Tudi medicinsko pomembne vrste, kot so pajki vdove ali samotarski pajki, ugriznejo zelo redko. Navadni hišni pajki, med njimi dolgonogi pajek, so celo znani po tem, da plenijo nevarnejše vrste.
Če pajka kljub vsemu ne želite v svoji hiši, ga preprosto ujemite na kos papirja (morda s kakšno skodelico) in odnesite ven, saj ga s tem ne boste poškodovali, sebi pa boste prihranili prisotnost neželenega gostitelja, ne da bi porušili naravno ravnovesje.
