Spanje ob prižgani luči pogosto povezujemo z otroki in njihovim strahom pred temo. Vendar pa ta navada ni omejena zgolj na najmlajše – številni odrasli prav tako zaspijo ob prižgani televiziji, svetlečem zaslonu telefona ali z nočno lučko. Čeprav se zdi to neškodljivo, še posebej če ne opažamo težav s spanjem, ima lahko dolgotrajna izpostavljenost svetlobi med spanjem resne posledice za zdravje.

Svetloba in kakovosten spanec ne gresta z roko v roki

Ne glede na okolje, v katerem živimo, lahko številni dejavniki – od ulične razsvetljave in hrupa do nočnih živali – vplivajo na naš spanec. Eden največjih motilcev pa prihaja iz naše notranjosti: umetna svetloba v domu.

Deljenje postelje s partnerjem zna biti prijetno, vendar pogosto vpliva na mirnost spanja – zaradi smrčanja, obračanja ali svetlobe z njegovega telefona. Zato je pomembno, da optimiziramo dejavnike, na katere imamo neposreden vpliv – zatemnitev prostora pa je ena ključnih prilagoditev.

Kako svetloba moti našo biološko uro

Naše telo sledi notranjemu urniku budnosti in zaspanosti – cirkadianemu ritmu, ki ga usklajuje možganski center, imenovan suprahiazmatično jedro. Ta sistem vpliva na vse od ravni energije in apetita do hormonskega ravnovesja.

A če ponoči uporabljamo umetno svetlobo – od stropnih luči do zaslonov elektronskih naprav – ta naravni ritem zmotimo. Kot pojasnjuje dr. Mark Dingman, strokovnjak za nevroznanost in avtor knjige Your Brain, Explained, svetloba »zmede glavno uro« v naših možganih ter vpliva na ključne telesne funkcije, vključno z uravnavanjem apetita in telesne aktivnosti.

Svetloba vpliva tudi na oči – tudi ko spimo

Spanje z vklopljeno lučjo ni škodljivo le za spanec, temveč tudi za oči. Po poročanju HealthDigest je korejska študija, objavljena v reviji Journal of Korean Medical Science, pokazala, da lahko že izpostavljenost svetlobi z intenzivnostjo 10 luksov (kar je precej manj od običajne pisarniške osvetlitve, ki znaša okoli 500 luksov) povzroči utrujenost oči, težave z ostrenjem in splošno nelagodje – tudi če imamo oči zaprte.

Dolgotrajne posledice za zdravje

Motnje spanja zaradi svetlobe imajo lahko dolgoročne posledice za zdravje. Raziskovalci s Harvarda so povezali porušen cirkadiani ritem s povečanim tveganjem za debelost in sladkorno bolezen. V eni od študij so udeleženci, ki so spali ob svetlobi, imeli višjo raven sladkorja v krvi in nižje ravni hormona leptina, ki uravnava občutek sitosti.

Hkrati izpostavljenost svetlobi zmanjša proizvodnjo melatonina – hormona, ki telesu pomaga zaspati. Nižje ravni melatonina so povezane tudi z večjim tveganjem za nekatere vrste raka, saj ta hormon zavira rast tumorskih celic.

Vse svetlobe niso enako škodljive

Posebej moteča je modra svetloba, ki jo oddajajo telefoni, tablice in televizorji – ta najbolj zavira tvorbo melatonina in spodbuja možgane k budnosti. Tudi bela svetloba, kot je sončna ali fluorescentna, vpliva na aktivnost možganov in otežuje sprostitev.

Zato strokovnjaki svetujejo, da zvečer postopoma zmanjšamo intenzivnost svetlobe in preklopimo na toplejše odtenke – rdečo, oranžno ali rumeno. Mnoge naprave danes ponujajo t. i. nočni način, prav tako pa lahko v nočno svetilko preprosto vstavimo žarnico z rdečo svetlobo.