Epidemija je marsikaj spremenila in pred nas postavila izzive ne le za telesno, ampak tudi za duševno zdravje. Negotovost in pomanjkanje nadzora nad situacijo predstavljata veliko tveganje, zato je skrb za dobro počutje še toliko pomembnejša. Zanj moramo skrbeti tudi na delovnem mestu, saj tam preživimo veliko časa, delo in odnosi v službi pa so pomemben dejavnik za naše zdravje.

Starejši zaposleni se na delovnem mestu soočajo z edinstvenimi izzivi, zaradi katerih so izpostavljeni tudi težavam z duševnim zdravjem. Neprilagojena delovna mesta, nevključevanje v izobraževanja, neposluh za njihove specifične potrebe ter druge oblike starostne diskriminacije so pogosto še vedno realnost, s katero se starejši srečujejo. Pojavljajo se občutki tesnobnosti, tudi depresivnosti, kar lahko znižuje njihovo delovno sposobnost in vnemo. Poleg tega se starejši pogosto soočajo s telesnimi zdravstvenimi problemi, o katerih ne želijo govoriti, dokler ni to res nujno. Spopadanje s tem odpira vrata razvoju duševnih težav in nemalokrat se znajdejo v začaranem krogu.

Duševne težave so pogoste, soočimo se z njimi

Starejši pa niso izjema, duševne težave so pri vseh starostnih skupinah prisotne veliko bolj, kot o njih govorimo. Po navedbah NIJZ naj bi vsak četrti posameznik v svojem življenju enkrat zbolel za duševno boleznijo. Ker je delo poleg osebnostnih dejavnikov in socialnega okolja med našimi pomembnejšimi področji in izrazito vpliva na naše zdravje in počutje, bi morala krepitev dobrega počutja na delovnem mestu postati ena od prioritet države, delodajalcev in vsakega posameznika. Kot pri vseh težavah je tudi pri duševnih ključno zgodnje odkrivanje, zato je pomembno, da smo pozorni na morebitne spremembe pri svojih sodelavcih in zaposlenih ter da aktivno skrbimo za ohranjanje lastnega duševnega zdravja.

Pristopite in ponudite pogovor

Ko pri nekomu od naših bližnjih v delovnem okolju opazimo duševno stisko, včasih ne vemo, kako pristopiti. Prvi korak je, da ponudimo pogovor, za to pa moramo izbrati pravi trenutek in prostor, kjer se oba počutita varno. Pomembno je, da spodbujamo pogovor o mislih in čustvih, a ne pritiskamo, ampak le izrazimo našo skrb in pripravljenost. S tem osebi pokažemo, da v stiski ni sama, da nam ni vseeno zanjo in da ji želimo pomagati. Dobro je vedeti in to tudi poudarjati, da težave v duševnem zdravju niso znak nesposobnosti, še posebej pa, da iskanje pomoči ne pomeni šibkosti, ampak željo po ustrezni rešitvi problema.

Kaj pa skrb zase?

Za dobro duševno zdravje je pomembno učinkovito spopadanje s problemi. Namesto izogibanja se jih naučimo reševati. V naravi človeka je, da smo nagnjeni k odlašanju, čeprav nas izkušnje vedno znova učijo drugače. Obsežnejšo nalogo si je smiselno razdeliti na več manjših korakov, saj bo njihovo opravljanje dajalo občutek uspeha in vas motiviralo, da nalogo brez nepotrebnega stresa v zadnjih minutah pravočasno zaključite. Pomembno je tudi, da gojimo zdrave navade, se kakovostno prehranjujemo, smo telesno aktivni in se naučimo sproščanja. Hiter tempo in vedno novi izzivi so raj za stres, a vsakdo lahko osvoji tehnike uspešnega spoprijemanja z njim. Vplivamo lahko tako na svoje telesne kot miselne in čustvene odzive, zato bodimo pozorni na znake stresa. Z njimi se bomo lahko začeli spoprijemati, ko jih bomo znali prepoznati. Pri tem moramo ločiti med vzroki stresa, na katere lahko in na katere ne moremo vplivati. Osredotočimo se na rešljive probleme in se umaknimo, ko rešitev ni mogoča.

Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.