Staranje je neizbežno za vse. Ne moremo mu uiti, a kot posamezniki nanj lahko vplivamo. Z aktivnim in zdravim načinom življenja lahko proces staranja upočasnjujemo, mnogi izdelki danes obljubljajo celo pomlajevanje. Kaj pa staranje svetovnega prebivalstva, lahko tudi nanj vplivamo?

Dejstvo je, da se svetovno prebivalstvo stara. Skoraj vse države sveta se danes soočajo z rastjo tako števila kot deleža starejših oseb v svojem prebivalstvu. Staranje je postalo ena ključnih družbenih sprememb tega stoletja, ki vpliva na celotno družbo in njeno delovanje. Staranje prebivalstva vpliva na izobraževalni sistem, povečujejo se izdatki za pokojnine in dolgotrajno oskrbo. Spreminjajo se delovni in finančni trgi, spreminja se povpraševanje po blagu in storitvah, kot so stanovanja, prevozi in socialna zaščita, spreminjajo se družinske strukture in vezi med generacijami.

Število starejših prvič večje od števila otrok

Po vsem svetu velja, da starejše prebivalstvo raste hitreje kot vse druge starostne skupine. Leta 2018 so prvič v zgodovini človeštva starejše osebe premagale število otrok. Medtem ko je bil lani vsak enajsti prebivalec sveta starejši od 65 let, napovedi kažejo, da bo do leta 2050 starejši od 65 let že vsak šesti prebivalec. Poleg velikih sprememb deleža starejših od 65 let se obetajo velike spremembe tudi v deležu aktivnega prebivalstva. Po napovedih bo leta 2050 delež delovno sposobnega prebivalstva komaj presegel polovico, medtem ko je še leta 2013 predstavljal nekaj manj kot dve tretjini vseh prebivalcev.

Zakaj tolikšno staranje prebivalstva

Starostno sestavo prebivalstva skupaj določajo trije demografski dejavniki, to so rodnost, umrljivost in migracije. V vseh delih sveta se je v zadnjem obdobju pričakovana življenjska doba znatno povečala in se še povečuje. Ob naraščajoči življenjski dobi je ključni dejavnik staranja prebivalstva po vsem svetu še upadanje rodnosti. Na drugi strani pa mednarodne migracije, ki lahko v določenih državah, ki doživljajo velike priseljenske tokove, vsaj začasno prispevajo k počasnejšemu procesu staranja. Priseljenci so običajno mlajši, v rodni dobi in bolj na začetku svojega delovnega obdobja. A sčasoma se bodo tudi danes mlajši priseljenci postarali.

Nujno je prevrednotenje odnosa do starejših

Ne, staranja svetovnega prebivalstva ne moremo ustaviti, lahko pa se z njim soočimo. Kot vse kaže, druge poti pravzaprav niti ni. Spremeniti moramo odnos do starejših ter politike in prakse delovanja na vseh ravneh družbe, vse to pa z namenom čim boljšega izkoriščenja ogromnega potenciala, ki ga staranje v enaindvajsetem stoletju prinaša. Številne države so sprejele že marsikatere ukrepe, veliko je že dobrih praks. Starejše osebe vedno bolj obravnavajo kot tiste, ki prispevajo k razvoju, njihove sposobnosti pa vpletajo v vse vrste programov. Posvečajo se aktivnostim za izboljšanje zdravja in dobrega počutja v starosti ter zagotavljanju ugodnih in podpornih okolij za njihovo delovanje. Med državami, ki se vse bolj aktivno soočajo z izzivom staranja v enaindvajsetem stoletju, je tudi Slovenija.

Sprememba starostne strukture prebivalstva v smeri večanja deleža starejših pomembno vpliva na zmanjšanje ponudbe delovne sile, kar lahko upočasni tako rast produktivnosti kot vpliva na strukturo potrošnje. Situacija kliče po ukrepih, ki bodo zagotavljali pogoje, da bodo starejši zaposleni lahko delali dlje in bodo naklonjeni podaljševanju svoje delovne aktivnosti. To pa zahteva dobro premišljeno in načrtovano ravnanje s starejšimi zaposlenimi, prilagajanje delovnih mest, ustvarjanje prožnih oblik dela in spodbujanje vseživljenjskega učenja starejših.

Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.