Gotovo ste že slišali za besedo »influencer«. Če ne prej, morda pred kratkim, ko je v svetu odjeknila zgodba ameriškega sladoledarja, ki se je odločil, da bo internetnim vplivnežem računal dvojno. Od njega naj bi namreč zahtevali, naj jim v zameno za objavo na Instagramu, sladoled deli zastonj. Raziskali smo, kako si vplivnostni marketing utira pot v Sloveniji, koliko zaslužijo influencerji na naših tleh (ter v Mariboru) in kakšna je prihodnost tega modernega poklica.

Kljub temu, da javno mnenje o internetnih vplivnežih (glede na komentarje o tematiki na socialnih omrežjih) ne uživa ravno podpore, pa ne moremo zanikati njihovega vpliva na marketing in na porast sodelovanj med podjetji in posamezniki z veliko sledilci – od nedavnega tudi na slovenskih tleh. Kaj sploh pomeni biti “influencer”? Gre za to, da določena oseba z visokim številom sledilcev promovira določeno storitev ali izdelek z lepo urejenimi slikami, ponuja kode za spletne nakupe in vabi potrošnike k zapravljanju. Morebiti to zveni precej naivno, a vendarle očitno deluje, saj je vplivnostni marketing že nekaj let pri samem vrhu oglaševanja.

Tudi v Sloveniji se od »vplivanja« da živeti

Plačana sodelovanja in poklic »influencerstva« se je začel v Sloveniji pojavljati pred približno petimi leti. »Takrat smo zasledili prva večja sodelovanja znamk z blogerji. Samo blogerstvo na naši sceni je staro približno 15 let,« pravi Peter Vidmar, direktor marketinške Agencije 101.

Kot blogerka je začela tudi priljubljena influencerka Adrijana Dimec (@adrijanika), ki ima na svojem Instagram profilu skoraj 13.000 sledilcev in danes služi večinoma z dolgoročnimi sodelovanji s podjetji: »Zame je to prišlo zelo spontano in neplanirano. Svoje zapise sem začela ustvarjati pred tremi leti, ko se mi še sanjalo ni, da bo v povezavi s tem nastal tako močan posel. Menim, da sem uspešna v tem ravno zato, ker v to nisem šla z namenom, da bi s tem služila.«

V tujini so trend prepoznali veliko prej, pri nas šele pred kratkim

V tujini se je influencerstvo pojavilo nekaj let za rojstvom Facebooka, približno v letu 2004. Po nastanku Facebooka so blogerji odkrili, da lahko z interakcijo na družbenih omrežjih povečajo svojo bazo bralcev, prav tako pa so tri leta kasneje prve znamke zagnale svoje profile na Facebooku, ko so se leta 2007 pojavili Facebook Pages: »Po nastanku Facebooka Leta 2010 se je družbenim platformam pridružil Instagram in pojav mikro bloggerjev v tujini, takrat so se pojavila tudi prva sodelovanja. Mi smo jim sledili nekaj let kasneje,« razlaga Vidmar.

Največji bum se je zgodil nekje leta 2016, v letu 2018 je Google zabeležil preko 61.000 iskanj besede “influencer marketing”, leta 2019 pa je bila beseda “influencer “uradno dodana tudi v angleški slovar.

V zadnjih nekaj letih je postalo influencerstvo osrednji trend v marketingu: »Večina večjih in srednje velikih podjetij z izdelki ali storitvami za masovno potrošnjo že sodeluje ali pa je sodelovalo z vplivneži. Tako v Mariboru kot povsod drugod, je zanimanje za vplivneže trenutno izjemno veliko.«

Vplivnostni marketing še vedno raste

Točno število podravskih podjetij, ki sodeluje z vplivneži ni znano, a lastniki marketinških agencij še vedno opažajo porast vplivnostnega oglaševanja na vseslovenski ravni: »Influencerji so zelo dostopni, saj poznamo vse od mikro vplivnežev z nekaj tisoč sledilci, nizkimi cenami in nizkim vplivom, pa vse do tistih, ki štejejo stotine tisoč sledilcev, visokimi cenami in visokim vplivom,« pojasnjuje Vidmar.

Adrijana Dimec razlaga, da podjetja večinoma kontaktirajo njo, večkrat pa tudi sama opazi dobre priložnosti za sodelovanje: »Tedaj včasih stik vzpostavim tudi sama, ampak tega se izogibam, ker vem da nekateri podjetniki močno niso naklonjeni vplivnostnemu marketingu oziroma ga celo prezirajo, zato nikomur ne želim vsiljevati takega načina dela. Ko se dogovorimo za sodelovanje, se sklenejo pogodbe, ki opredelijo dolžnosti vplivneža kot dolžnosti naročnika. Določi se trajanje in obseg kampanje, glavni cilji…«

Uspeh pogojuje (navidezna?) pristnost

Vplivneži so vplivneži zato, ker so jih drugi na nekem področju prepoznali kot strokovnjake oziroma mnenjske voditelje in imajo zato na odločanje ostalih vpliv. Poleg pristnosti je dejavnik uspeha tudi to, da je nekdo na nekem področju izredno dobro podkovan in to izkazuje na družbenih omrežjih.

»Ljudje ljudem zaupamo bolj kot znamkam. To je bistvo, zakaj so influencerji nastali in zakaj jim ljudje sledijo. Ker so pristni, ker so taki kot so, ker povedo po resnici – vsaj naj bi bilo tako. Najpomembnejši dejavnik uspešnega influencerja je iskrenost. Seveda pa je ključno tudi to, koliko ima ta oseba karizme,« meni Vidmar. Problem, ki pri tem nastaja, je oglaševanje izdelkov »vse povprek«, saj influencerstvo med mladimi postaja vse bolj zaželen poklic in marsikdo, iz želje po uspehu in opaženosti, kvaliteti ali uporabnosti izdelka ne nameni pozornosti. Več vreden je občutek pomembnosti in dodatnih 100 evrov na računu.

Zaslužki so odvisni od števila sledilcev in načina sodelovanja

O višini zaslužkov slovenski vplivneži očitno ne radi govorijo; vprašanja smo naslovili na pet različnih vplivnežev, med vsemi je odgovorila le Adrijana. Pravi, da so plačila odvisna od tega, ali gre za kratkoročno ali dolgoročno sodelovanje: »Pogojena pa so tudi z vrednostjo izdelka ali storitev, ki  jih predstavljaš; koliko časa boš porabil za dotičen projekt – ali so dovolj domače fotografije ali rabiš fotografa, koliko časa ti bo vzela priprava vsebine…« Svoja sodelovanja izbira previdno, reklamira le izdelke ali storitve, ki jo zares prepričajo, s čimer ohranja svojo avtentičnost in zaupanje širše množice.

Najmanjše plačilo pri nas se začne pri 50 evrih in zraste vse do 1000 evrov pri res uspešnih vplivnežih. Med večjimi na štajerskem koncu (če govorimo seveda o izvoru) so Uroš Polajžer, Lara Kamnik, Kaja Karba in Jaka Krčovnik. Največ sledilcev med Mariborčani ima sicer gotovo Luka Lan Gabriel, razvijalec filtrov za fotografije, ki dela za Snapchat in Instagram – če želite njegov filter, mu morate slediti. Njegov domet tako že presega 2 milijona.

Mariborska podjetja so vplivnežem manj naklonjena

Podjetja se preko agencij za vplivnostni marketing odločajo predvsem na področjih avtomobilizma, starševstva, lepote in športa, saj imajo na tem področju pri nas influencerji največji vpliv.

Dimčeva sicer pravi, da je zanimanje mariborskih podjetij občutno manjše, kot v prestolnici. Sama večjih sodelovanj na območju Podravja še nima: »Tukaj je šlo bolj za manjša sodelovanja, bolj kake kompenzacije, ali usluge, kot karkoli drugega. Večino pogodb imam s podjetji iz Ljubljane, eno iz Celja. Bi pa bila zelo vesela, če bi lahko v prihodnje kaj več delala na domačem terenu.«

Adrijana sodeluje tudi z znano znamko sončnih očal.

Morda najbolj opazno podjetje, ki prepoznava uspehe vplivnostnega marketinga v Mariboru je kavarna in bistro Nana: »Vpliv influencerstva za nas sem prepoznala pred približno dvema letoma, ko sva se prvič srečali z Ano Cepec in mi je predstavila njeno delo,« pravi lastnica lokala Devana Blakaj. Trenutno sodelujejo z Ano Cepec, Janom Ternjakom in Vanesso – life.in.her.shoes. Svoje influencerje izberejo na podlagi vrednot posameznika, nekateri pa se jim ponudijo tudi sami. Dogovori večinoma bazirajo na pogodbah ali ustnih dogovorih, odvisno od posameznika in obsega sodelovanja. Influencerjem plačajo ali pa kompenzirajo z zastonj hrano in pijačo.

Blakajeva se zaveda pomembnosti predstavitve, ki dandanes pomeni tudi doživetje za oči: »Danes se namreč kupuje najprej z očmi, nato se okuša. Vsak uživa ob pogledu na čudovito kreacijo na krožniku ali v skodelici kave. Sledi dobra fotografija in oseba, ki ima občutek, kako in kdaj vse to prenesti na družbena omrežja. Pri tem je pomembno, da ima zgodba nit in da so objave konstantne ter da se sledilcev ne zavaja.«

Kam vodi prihodnost poklica?

Dokler bodo obstajala družbena omrežja, bodo obstajali vplivneži, ker so algoritmi družbenih omrežji zastavljeni tako, da spodbujajo njihov obstoj. »Je pa res, da v slovenskem marketingu že nekaj časa vlada mrzlica z vplivneži in se s tem ukvarja ogromno ljudi. Predvidevamo, da bo prišlo do točke preloma, ko se bo pojavil naslednji marketinški trend in bo kategorija precej padla. K temu lahko prispeva zakonodaja, ki trenutno za to področje ne obstaja (na nivoju države) ali politika družbenih omrežij, ki bi zahtevala, da je na profilu vplivneža jasno določeno, da gre za plačane vsebine,« pojasnjuje Vidmar.

Tudi Adrijana meni, da vplivnostni marketing v sedanji obliki, ne bo trajal večno: »Zdi se mi, da je postal ta prostor zelo nasičen in da ljudje postajajo naveličani ponavljajočih se vsebin. Cene vplivnostnega marketinga so v zadnjem letu eskalirale in menim, da se to ne more nadaljevati v nedogled.«

Slovenska podjetja takšnih sodelovanj še niso vešča

Slovenski influencerji sicer pravijo, da so podjetja pri tem novem načinu poslovanja velikokrat premalo profesionalna. Naročniki pokažejo neorganiziranost, ko pozabijo sporočiti pomembne informacije glede izvedbe aktivnosti, kar za izvajalce oglaševanja pomeni nepotreben stres in pritisk.

Dimčeva si poleg dveh otrok mora dobro organizirati čas, svoje delo želi tudi dobro opraviti s kvalitetno vsebino in profesionalnimi fotografijami: »Preprosto ne morem se zadovoljiti s tem, da nekaj samo opravim, ampak želim, da je vsakič opravljeno dobro. Še slabša izkušnja pa je, ko naletiš na koga, ki želi diktirati tvojo vsebino in ti ne pusti, da ostaneš avtentičen ampak, ko naletim na koga takega, preprosto prekinem sodelovanje četudi to pomeni, da ostanem brez plačila, saj sem sama sebi obljubila, da te meje iz spoštovanja do svojih sledilcev (in same sebe) nikoli ne nameravam prestopiti.«

Profesionalci so kritični do samooklicanih vplivnežev

Odkar je po spletu zaokrožil zapis prodajalca sladoleda, da influencerjem računa dvojno, se je po vsem svetu vnela besna razprava, koliko si vplivneži lahko privoščijo in kje je meja dobrega okusa. Naenkrat bi vsak, ki ima nekaj tisoč sledilcev, ki jih ni težko doseči, želel vse zastonj v zameno za nekaj objav na svojem profilu na socialnih omrežjih.

Negativne reakcije zato razume tudi Adrijana: »Menim, da je največji problem tukaj dejstvo, da je preveliko samooklicanih influencerjev, ki niso nič drugega kot masovno število kupljenih sledilcev in od takih preprosto ni efekta. In žalostno, ravno takšni najbolj brez sramu naokoli prosjačijo za zastonj izdelke. Ampak sama to prepuščam podjetjem – naj sami presodijo s kom bi jim bilo profitabilno sodelovati in s kom ne.« Epilog zgodbe influencerjev bo verjetno prav prenasičenost trga. Uspešni bodo ostali le tisti, ki bodo ohranili avtentičnost in bodo svojo prepoznavnost znali unovčiti pametno.