'Športno udejstvovanje je kljub skoliozi mogoče oziroma je celo zelo priporočljivo – kajti gibanje je del terapije', pojasnjujejo strokovnjaki ZD Adolfa Drolca Maribor, kjer s specialnimi vajami (konzervativnim tridimenzionalnim zdravljenjem) redno pomagajo mladim s skoliozo.

Kaj sploh je skolioza in kdaj nastane?

Pri skoliozi gre za določeno stopnjo ukrivljenosti hrbtenice oziroma 3D deformacijo, ki lahko (odvisno od tega, kdaj nastane) različno vpliva na razvoj telesa. Največkrat se razvije v času pubertete, ko je telo še v izgrajevanju. 'Teh krivin je največ in so pri dekletah štirikrat pogostejše', razlagajo zdravstveni strokovnjaki. 'Poleg njih pa poznamo še juvenilne oblike, ki nastanejo med četrtim in desetim letom starosti (v času predpubertete) in so najbolj tvegane, kar se tiče telesne rasti in razvoja. Redke pa so infentilne skolioze, ki nastanejo do četrtega leta starosti, a če jih pravočasno ne odkrijemo in ozdravimo lahko privedejo do hudih deformacij – so pa te edini primer skolioz, kjer v 50% izzvenijo same od sebe', še pojasnjujejo.

'Zgodnje diagnosticiranje kot imperativ za uspešno zdravljenje'

Čeprav generalno gledano, skolioza mladim ne povzroča večjih težav, sta pravočasno prepoznavanje znakov in ukrepanje osnova kasnejšega uspešnega zdravljenja.

Na kaj morate biti kot starš pri svojem otroku pozorni?
Zdravniki opozarjajo predvsem na različne asimetrije telesa – lopatic, ramen, medenice, kolkov, prsnega koša, pa tudi 'štrleče lopatice', spremembe v obliki Lorenzovega trikotnika in ukrivljenost hrbtenice v levo ali desno.

Če opazite katerega od teh znakov, je potreben čimprejšnji obisk zdravnika, ki bo težavo klinično diagnosticiral. Sledili bodo pogovor s fizioterapevtom, pregled oziroma ocena drže in različni testi – z vsem tem se namreč oceni stanje hrbtenice: 'Na podlagi dokumentacije je mogoče spremljanje stanja, korekcije in morebitne progresije funckionalnih in strukturnih okvar hrbtenice'.

Kako se skoliozo zdravi?

Obravnava skolioze je specialna in kompleksna, cilji zdravljenja pa so v glavnem ukrepati pravočasno (v izogib operaciji), ustaviti oziroma vsaj upočasniti napredovanje ukrivljenosti telesa, stabilizirati hrbtenico, povečati gibljivost prsnega koša, izboljšati respinatorne funkcije ter doseči simetrijo telesa – 'estetski vidik, ki je mladostniku zelo pomemben in lahko predstavlja ključni moment motivacije za vadbo'.
V Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor posameznike zdravijo z dvema pristopoma, to sta 3D zdravljenje po Schrothovi in SEAS (Scientific Exercise Approach to Scoliosis) metodi: 'Po klinični oceni mladostnika vključimo v ciklus vadb po protokolu konzervativnega zdravljenja. Gre za specialne vaje, ki jih izvajajo licencirane fizioterapevtke', pojasnjujejo.

'Športne aktivnosti so dobrodošla popestritev specialne obravnave'

Tisti, ki se ukvarjajo z zdravljenjem skolioz, športne aktivnosti (predvsem simetrične) spodbujajo in jih prepoznavajo kot zaželen dodatek specialnim obravnavam. Te namreč 'popestrijo vadbo, izboljšajo in ohranjajo splošno stanje organizma ter pozitivno delujejo na življenjske funkcije, še posebej na kardiorespiratorni sistem'.
A pri tem je nujno upoštevati več različnih faktorjev – predvsem stopnjo ukrivljenosti hrbtenice, vzrok nastanka in posameznikovo starost: 'Razlikovati moramo tudi športno vzgojo v šoli in rekreativno ukvarjanje s športom od vrhunskega, danes v glavnem profesionalnega športa'.

Priporočeni so športi na prostem, ki spodbujajo delovanje srca, krvnega obtoka in dihal (košarka, odbojka, tek v naravi) ter aktivnosti, ki jih lahko izvajamo na dolgi rok (planinarjenje, kolesarjenje, tek na smučeh, tenis in aerobika).
Nasprotno pa se odsvetujejo nevarnejši (padalstvo, rugby, judo) in tehnično zahtevnejši športi, ki bi lahko presegli dejanske (z)možnosti oseb s skoliozo in posameznika demotivirale za gibanje.

Kaj pa vadba z utežmi?

Kar se tiče vadbe z utežmi, ta ni prepovedana ali odsvetovana – je pa bolje, da se je posameznik loti, ko že usvoji pravilno držo telesa oziroma, ko se mu hrbtenica 'dovolj' poravna  – ali če se izvaja pod kontrolo nekoga, ki se na obolenje spozna (denimo fizioterapevta ali trenerja).

'Svetujemo, da pacienti vse educirano vključijo v svoje dnevne aktivnosti in tako ohranjajo ali izboljšujejo funkcionalni status – sodelovanje, trud in znanje vseh strokovnjakov ter vzorna komplianca so dobitna kombinacija na poti do zastavljenih ciljev in uspeha pri otrocih in mladostnikih s skoliozo', pa zaključijo z mariborskega zdravstvenega doma.