Raziskovalci iz ugledne splošne bolnišnice Massachusetts v Bostonu so kar 11 let spremljali skoraj 90.000 odraslih. S pomočjo nosljivih naprav so analizirali njihove spalne navade, še posebej trajanje in čas dremežev. Rezultati so presenetili: posamezniki, ki so redno dremali več kot 30 minut ali spali ob nerednih urah sredi dneva, so imeli občutno večje tveganje za prezgodnjo smrt – ne glede na starost, telesno težo ali druge znane dejavnike tveganja, poroča Index.
To odkritje postavlja pod vprašaj dolgo uveljavljene nasvete uglednih zdravstvenih ustanov, kot sta britanski NHS in Ameriška akademija za medicino spanja, ki pogosto priporočajo kratek dremež popoldne. Po pisanju tujih medijev, nova študija opozarja, da ni problem samo dolžina dremeža, temveč tudi nerednost – velike razlike v trajanju spanja od dneva do dneva namreč dodatno povečajo tveganje.
Zakaj bi bilo to nevarno?
Strokovnjaki imajo dve glavni teoriji: dolgi in neredni dremeži so lahko zgodnji pokazatelj (še neodkritih) zdravstvenih težav, ali pa takšno spanje moti naravni cirkadiani ritem, kar vpliva na zdravje srca in ožilja.
Kaj torej storiti?
Kakovosten nočni spanec ostaja ključ do zdravja. Za večino odraslih pomeni to med 7 in 9 ur spanja na noč. Kratek dremež (do 30 minut) občasno ni škodljiv, a če pogosto potrebujete dolge dremeže ali spite ob nenavadnih urah, je to lahko opozorilni znak, da nekaj v telesu ni v ravnovesju, še piše omenjen portal.
