Številne raziskave so pokazale, kako prijaznost ugodno vpliva na delovanje srca, znižuje krvni tlak, upočasnjuje staranje in krepi imunski sistem. Ker pomembno dviguje raven dobrega počutja, je prijaznost »zdravilna« tudi za anksioznost, stres in depresijo. S prijaznostjo ne pomagamo samo drugim, ampak tudi sebi, saj se ob tem tudi sami počutimo bolje. Prijaznost na delovnem mestu pa ima še dodatne dobre plati. Prispeva k boljšim medsebojnim odnosom in boljšemu timskemu delu. Pozitivno delovno okolje, kjer se dobro počutimo, nas navdihuje in je dobra osnova za ustvarjalno razmišljanje ter iskanje vedno novih in zanimivih idej, brez katerih ni napredka. Zaradi dokazane visoke učinkovitosti prijaznosti, bi jo morali uvrstiti med prioritete na vseh delovnih mestih.
Za prijaznost se je treba potruditi
Miselnost, da za prijaznost na delovnem mestu ni prostora, da nam vzame preveč časa in zahteva dodaten nepotreben trud, je še vedno precej prisotna. Ostra konkurenca in trd boj za obstoj na trgu ji tudi nista v prid. Pa vendarle postaja danes vse pomembnejše zavedanje, kako odločilni za uspešnost poslovanja so dobro počutje, dobra komunikacija in dobri medsebojni odnosi ter sodelovanje med zaposlenimi. Nasmeh in prijaznost nas nič ne staneta in sta nalezljiva, a zanju se moramo ne glede na to vsaj malo potruditi. Ob upoštevanju vseh dejstev o njuni učinkovitosti pa trud zanju ne bi smel predstavljati prevelike ovire in bi ju morali v delovnih okoljih spodbujati ter vsakodnevno prakticirati. A v službi pogosto ohranjamo svojo zasebnost in nas skrbi, da bi s prijaznostjo spodkopali navidezni ščit do naših globljih občutkov in interesov. Ko delimo osebne izkušnje ali zgodbe o sebi, lahko namreč razkrijemo tudi kakšne napake ali ovire in postanemo ranljivi. Na drugi strani pa, če vztrajamo v svojem oklepu, lahko to privede do občutka odtujenosti in osamljenosti. Ljudje smo družbena bitja in kljub številnim, tudi generacijskim razlikam, ki se jim na delovnem mestu ne da izogniti, se moramo truditi za prijaznost. Za doseganje zastavljenih ciljev moramo komunicirati, moramo se povezovati in moramo sodelovati.
Skupina predanih lahko spremeni svet
Zelo koristno in marsikdaj tudi ključno je, da pomen prijaznosti na delovnem mestu razumejo vodje in ga s svojim delovanjem spodbujajo med zaposlenimi. Ne gre pa zanemariti dejstva, da lahko proces spreminjanja začne le ena oseba, ki s svojim vedenjem vpliva na druge in jih navdihuje, da začnejo tudi sami spreminjati najprej svoje mišljenje in potem še vedenje. Učinek valovanja se sproži in za seboj potegne množico. Kot je pomenljivo povedala znana ameriška antropologinja Margaret Mead, ne smemo nikoli dvomiti, ali lahko majhna skupina resnih in predanih ljudi spremeni svet, saj je v resnici to edino, kar ga sploh lahko.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
