Motnje razpoloženja so zelo razširjene in se z njimi praktično vsak dan srečujemo. Zanje so značilne motnje v čustvovanju, mišljenju, vedenju in na vseh področjih delovanja posameznika. Občutijo se lahko kot potrtost, brezvoljnost, razdražljivost, utrujenost … Taka oseba je pogosto zelo samokritična, črnogleda, pogosto slabo spi in je tesnobna.

V pogovornem jeziku zelo različna razpoloženja poimenujemo kot depresivnost, vsake začasne motnje razpoloženja (potrtost, žalost, nemoč, tesnobnost …) pa strokovno še ne štejemo med depresije.

Kot je za nas pojasnila Smiljana Markež iz Lekarn Maribor, je trajanje motnje odvisno od tega, kako uspešni so naši prilagoditveni mehanizmi. Motnje razpoloženja tudi pogosto spremljajo motnje koncentracije ali spomina, poveča pa se tudi dovzetnost za druge zdravstvene težave. Nezdravljene oz. neprepoznane lahko vodijo do resnih zdravstvenih težav.

Razlogi za pojav motenj razpoloženja so: biološki, spremembe kemičnih reakcij v možganih, genetski (dedovanje), vpliv okolja in emocij, rezultat stresnih čustvenih situacij …

Kako prepoznati motnje razpoloženja?

Motnje razpoloženja je prepoznati in hkrati “priznati” samemu sebi: “In sicer, če imate vsaj nekaj od naštetih simptomov, kot so zmanjšanje ali povečanje telesne mase, motnje spanja, upočasnitev telesnih in psihičnih sposobnosti, oslabitev življenjskih aktivnosti (zmanjšano zanimanje), oslabitev sposobnosti razmišljanja in koncentracije, črnoglede misli ipd., je treba obiskati zdravnika.”

Samozdravljenje je primerno le za blažje ali zmerne oblike motenj razpoloženja.

Seveda je treba razlikovati med črnogledo naravnanostjo, občasno utrujenostjo in brezvoljnostjo ter resnimi simptomi, ki nastanejo v krajšem časovnem obdobju in so močno izraziti. Pomisliti je treba tudi na sprožilne dejavnike, ki so lahko vzrok motenj. Motnje razpoloženja je zato težko oceniti, so zelo subjektivne in odvisne od posameznika, prav tako pa nekateri o njih težko govorijo.

Tudi prehranska dopolnila lahko pomagajo

Samozdravljenje ni primerno za otroke, nosečnice in doječe matere ter kronične bolnike. Motnje razpoloženja se namreč dvakrat pogosteje pojavljajo pri ljudeh s kroničnimi boleznimi, lahko pa so tudi stranski učinek nekaterih zdravil za zdravljenje kroničnih bolezni.

Za samozdravljenje so v lekarni na voljo prehranska dopolnila, ki vsebujejo izvleček iz šentjanževke. Kot galenski izdelek pa je na voljo tudi čaj.

Uporabo šentjanževke je priporočljivo ljudem, ki ne uživajo drugih zdravil oziroma uživajo zdravila, na katera šentjanževka pri njihovi presnovi ne vpliva. Šentjanževka vpliva namreč na presnovo velikega števila zdravil, kar lahko zelo spremeni učinkovitost in posledično tudi toksičnost teh. Njeno negativno delovanje na druga zdravila lahko traja še 14 dni po prenehanju jemanja. Pazljivost je potrebna tudi pri izpostavljanju soncu, saj lahko povzroča fotosenzibilnost kože.

“Šentjanževka zmanjšuje potrtost, brezvoljnost in spremljajoče pojave, kot so izguba teka in nespečnost. Izboljša razpoloženje in poveča voljo do dela. Učinek se pokaže po 10–14 dnevih rednega jemanja, če pa se po 6 tednih stanje ne izboljša, se je treba posvetovati z zdravnikom,” je še pojasnila strokovnjakinja.

Za samozdravljenje blažjih motenj razpoloženja so v lekarni na voljo tudi galenske izdelke in prehranska dopolnila, ki vsebujejo posušene zdravilne rastline, mešanice teh ali njihove izvlečke. Na voljo so v obliki čajev ali kot peroralne kapljice (baldrijan, melisa, hmelj, pasijonka …). “Kot prehransko dopolnilo se uporablja tudi Rhodiola ali rožni koren, ki izboljšuje koncentracijo, povečuje telesno vzdržljivost in občutno izboljša sposobnost absorpcije in izrabe kisika v telesu. Koristna je predvsem za ljudi, ki so izpostavljeni močnim stresom, ker lajša duševni stres in deluje antidepresivno,” še dodaja.

Na trgu je tudi prehransko dopolnilo, ki vsebuje hidrolizat mlečne beljakovine z bioaktivnim peptidom. Učinkovina je popolnoma naravna in je namenjena psihično obremenjenim ljudem in jo priporočamo posameznikom z aktivnim in pogosto preobremenjenim življenjskim slogom, ki zaznavajo napetost in nemir ter razdražljivost; zaposlenim, ki se vsak dan spopadajo z zahtevnimi delovnimi izzivi, dijakom in študentom, ženskam v obdobjih razdražljivosti in posameznikom, ki so pogosto utrujeni in imajo moten spanec.

Izgorelost in kronična izpostavljenost stresu prav tako lahko povzročata motnje razpoloženja. Te vrste vzroke je sorazmerno lahko prepoznati. Tudi pomoč je vsaj teoretično preprosta – telo potrebuje počitek in tiste aktivnosti, ki osebo navdajo z zadovoljstvom in veseljem. Ob tem si v začetni fazi okrevanja lahko pomagamo z multivitamini, vitamini B-kompleksa (ugodno vplivajo na delovanje živčnega sistema), koencimom Q10 in nenasičenimi maščobnimi kislinami (ugodno vplivajo na delovanje možganov).

Motnje spomina lahko povzroči slabša prekrvavitev možganov

Spomin je ena miselnih (kognitivnih) funkcij možganov. Razdelimo ga v senzorni (spomin, v katerega zapisujemo čutne zaznave in traja le nekaj sekund), kratkoročni in dolgoročni spomin.

S staranjem se krajša kratkoročni spomin. Vzrok za motnje spomina je lahko slabša prekrvavljenost možganov in posledično propadanje živčnih celic. Staranje možganov se namreč začne zelo zgodaj, že med 20. in 30. letom. Posebej ogroženi so ljudje z dednim dejavnikom in ljudje z nezdravim načinom življenja (npr. alkoholiki). Prve znake motenj spomina ali težav s koncentracijo lahko omilimo sami, tako z vajami za krepitev spomina kot z zdravili rastlinskega izvora za samozdravljenje.

Prvi znaki motenj spomina so pozabljivost, kot je na primer vsakodnevno pozabljanje imen, dogodkov, in težave s pozornostjo. Pri pozabljivosti je treba opredeliti, ali gre za napredovano pozabljivost ali za vsakdanjo pozabljivost.

“Blage in zmerne oblike motenj spomina in koncentracije, ki jih lahko sami zdravimo, namreč ne vplivajo na posameznikovo življenje tako, da ne bi mogel opravljati vsakodnevnih opravil,” je dodala Markeževa in v nadaljevanju pojasnila, da je postopno pešanje spomina in pojavljanje motenj koncentracije sicer značilno za staranje organizma, vendar to ne pomeni, da je to normalno stanje vsakega starostnika.

Tako lahko sami poskrbimo za svoj spomin

Sam potek motenj spomina in koncentracije lahko omilimo že z nefarmakološkimi ukrepi, kot so redna telesna dejavnost na svežem zraku (poveča se dotok krvi v možgane), zdrava prehrana, bogata z antioksidanti in nenasičenimi maščobnimi kislinami, uživanje zadostne količine vode, izvajanje vaj za spomin, organizacija dnevne dejavnosti in nadzor kroničnih bolezni.

Za samozdravljenje so v lekarni na voljo zdravila rastlinskega izvora, ki vsebujejo izvleček ginka bilobe. Samozdravljenje ni primerno za otroke, nosečnice in doječe matere, pri hujših motnjah spomina in pri določenih kroničnih boleznih.

Ginko biloba sodi med najstarejše zdravilne rastline. Izvleček iz listov izboljša prekrvavitev možganov (zmanjša viskoznost krvi in širi krvne žile) in presnovo (izboljša oskrbo možganskih celic in tkiv s kisikom in glukozo ter poveča energijo v celicah) ter tako preprečuje upad umskih sposobnosti. Učinkovito izboljša spomin, koncentracijo in pozornost ter zmanjša vrtoglavico in šumenje v ušesih.
Njegov antioksidativni učinek varuje živčne celice v možganih pred poškodbami in zmanjša oksidativni stres.

Učinki ginka prispevajo tudi k boljši prekrvavitvi rok in nog, posledično zmanjšajo bolečino pri hoji, zmanjšajo občutek hladnih rok in nog ter zmanjšajo otrplost in ščemenje.

“Prvi znaki izboljšanja se pokažejo že po enem mesecu, za trajnejši učinek pa je pripravke dobro uživati vsaj 3 mesece. Zdravila z ginko bilobo ne smemo uživati, če sočasno uživamo druga zdravila proti strjevanju krvi, saj se poveča možnost nastanka krvavitve. V lekarni je na voljo v obliki kapsul in kapljic.”