Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni. Kot je za nas pojasnila Brigita Pišek, mag. farm. iz Lekarn Maribor, statistični podatki kažejo trend v naraščanju števila obolelih za sladkorno boleznijo tipa 2 v odvisnosti od starosti. Občutni porast opazimo zlasti pri moških po 50. letu, pri ženskah pa po 60. letu starosti. Razlike so tudi po regijah v Sloveniji, saj je večja pojavnost v Zasavski, Posavski, Prekmurski in Podravski regiji, najnižja pojavnost pa v Goriški, Obalno-kraški in Gorenjski regiji.
O sladkorni bolezni tipa 2 govorimo, ko je vrednost glukoze v krvi trajno zvišana. Temu rečemo tudi hiperglikemija. Previsok krvni sladkor je posledica nezadostnega izločanja inzulina, njegovega pomanjkljivega delovanja ali kombinacije obojega.
Kaj je inzulin?
Inzulin je hormon, ki ga izločajo celice trebušne slinavke. Izloči se po obroku hrane in povzroči, da se glukoza iz krvi prenese v celice in tako poskrbi, da se njene vrednosti v krvi normalizirajo.
Kaj je glukoza?
Glukoza je ogljikov hidrat oz. krvni sladkor, ki ga naš organizem potrebuje za delovanje. Nujno jo potrebujejo možgani. Pri bolniku s sladkorno boleznijo je raven glukoze v krvi previsoka, kar privede do povečane žeje, hujšanja, utrujenosti, zamegljenega vida in pogostejših okužb.
Kaj lahko storimo, ko zbolimo za sladkorno boleznijo tipa 2?
Tako za zdrave osebe kot za bolnike s sladkorno boleznijo sta ključnega pomena zdrav način prehranjevanja in redna telesna dejavnost.
Pri sladkorni bolezni tipa 2 je zelo pomembno urediti ritem prehranjevanja. Priporoča se uživanje treh glavnih obrokov na dan, ki se jim lahko dodata manjša, zdrava obroka. Razporeditev več dnevnih obrokov pomaga pri premagovanju lakote, obenem pa se izognemo uživanju prevelikih porcij, ki lahko vodijo v čezmerno hranjenost ali celo v debelost.
Pomemben je pravilen izbor živil, njihova količina ter kombinacija teh na krožniku.
Osebam s sladkorno boleznijo se priporočajo se živila, ki ne vplivajo na hiter porast glukoze v krvi, torej živila z nižjim glikemičnim indeksom.
Zelenjava
Zelenjava naj bo kot skupina živil prvi izbor, saj vsebuje malo ogljikovih hidratov. Je najprimernejše živilo za potešitev lakote. Zato jo po možnosti vključimo v vsak obrok. Priporočljivo je, da predstavlja polovico količine kosila ali večerje. Stročnice, kot so fižol v zrnu, bob, leča, čičerika, grah, koruza v zrnih, so škrobna živila, ki imajo večji vpliv na krvni sladkor, vendar jih priporočamo kot pomemben vir beljakovin in prehranske vlaknine.
Ogljikovi hidrati
Priporočena so živila, ki vsebujejo veliko prehranskih vlaknin, saj te upočasnjujejo dvig krvnega sladkorja v krvi. Sem sodijo živila iz polnozrnatih mok, ki jim v procesu mletja niso bile odvzete luščine. Priporočajo se polnozrnati ovseni, rženi kruh, riž z lusko, polnozrnate testenine, prav tako kaše – ajdova, prosena, pšenična, koruzna (polnozrnata polenta), pirina kaša in polnozrnati zdrob, polnozrnati kuskus, ješprenj, kvinoja. Vsi ti so pomembna sestavina varovalne prehrane.
Viri ogljikovih hidratov, ki jih ljudje uživamo, so torej izdelki iz vseh vrst žit in žitnih izdelkov, krompir (škrobna živila), stročnice, sadje, mleko in jogurt, manjšo količino ogljikovih hidratov zasledimo tudi v zelenjavi. Vsa omenjena živila, razen mleka in jogurta, so tudi vir prehranskih vlaknin.
Sadje
Sadje ima veliko vitaminov, hkrati je bogato z ogljikovimi hidrati. To vpliva na porast krvnega sladkorja, zato naj bolniki s sladkorno boleznijo zelenjave ne nadomeščajo z večjimi količinami sadja. Odsvetuje se uživanje preveč zrelega in suhega sadja.
Mleko in mlečni izdelki
Mleko in mlečni izdelki so priporočljivi, če so brez dodanega sladkorja. Količina maščob v mleku pri priporočeni količini zaužitega živila nima pomembnega vpliva na krvni sladkor, prav tako ne na maščobe v krvi.
Meso in mesni izdelki
Meso je pomemben vir beljakovin, vitaminov (B12) in železa. Bolnik naj zaužije predvsem nemastne dele mesa, svetuje se pusto meso (perutnina, pusta svinjina, govedina in teletina). Zelo dober vir beljakovin so tudi stročnice (fižol, čičerika, leča). Ribe se priporočajo enkrat do dvakrat na teden (sardele, skuše, losos, občasno sladkovodna postrv). Dnevno je treba zaužiti 1–1,5 g beljakovin na kilogram telesne teže.
Maščobe
Najprimernejše so maščobe rastlinskega izvora (olivno, repično, sončnično, laneno, sojino) ter ribje olje, ki ga zaužijemo v obliki mastnih morskih rib (sardine, slanik, skuša, losos). Vsebujejo namreč omega-3-nenasičene maščobne kisline, ki delujejo zaščitno na srčno-žilni sistem. Izogibati se moramo nasičenim maščobnim kislinam ter transmaščobam.
Primernejši načini priprave jedi so kuhanje, dušenje in pečenje z malo olja.
Primernejši načini priprave jedi so kuhanje, dušenje in pečenje z malo olja.
Sladkor
Uživanje sladkorja povzroči velika nihanja krvnega sladkorja v krvi. Pri bolniku s sladkorno boleznijo uživanje sladkorja ni prepovedano, vendar mora biti omejeno. Namesto sladkih pijač se priporoča pitje vode in nesladkanega čaja.
Dnevno je treba zaužiti dovolj tekočine, najbolje 6–8 kozarcev vode ali nesladkanega čaja (razen če zaradi drugih bolezni nimate omejenega vnosa tekočine).
Hrane za mizo ne dosoljujemo.
Uživanje alkohola je odsvetovano.
Glavni obrok naj bo sestavljen iz ½ zelenjave, ¼ škrobnega živila in ¼ beljakovin.
Zadnji obrok zaužijemo najpozneje do 19. ure.
Bolnik s sladkorno boleznijo ne potrebuje posebne dietne prehrane, temveč le zdravo, uravnoteženo prehrano, primerno njegovi starosti in telesni dejavnosti. Zelo pomembna je razporeditev obrokov, ki naj bodo redni in načrtovani. Hrano pripravimo na zdrav način z zdravimi maščobami. Najbolje jo je pripraviti doma. Zaželena je hrana lokalnega izvora. Izogibajmo se industrijsko predelani hrani, saj ta pogosto vsebuje nezdrave maščobe in prikrite sladkorje.
