V Sloveniji stroka že vrsto let opozarja na izjemno nizko ravan samooskrbnosti v pogledu pridelave sadja, saj sajenje sadnega drevja iz desetletja v desetletje strmo upada, obstoječe sadno drevje pa pogosto propada ali je odstranjeno z namenom pridobitve nove gradbene površine.
Pristojni zato ne nagovarjajo le kmetovalce, temveč tudi mestne veljake, ki lahko s prenovljeno politiko razvoja mesta marsikaj spremenijo – v Ljubljani denimo obstajajo trije mestni sadovnjaki –, prav tako posameznike, katerih vpliv na splošno stanje samooskrbnosti je vse prej kot zanemarljiv. Če ne drugega, slednje spodbujajo k izkoristku vsake pedi zemlje, na kateri imajo možnost ustvariti lasten sadovnjak in na njem pridelati sadje za vso družino, z enako vnemo pa poudarjajo pomen sajenja sadnega drevja, ki ima širšo okoljsko vrednost.
Pomen sajenja sadnega drevja
Vsako drevo ima ekološko funkcijo, v primeru večjih nasadov pa sadna drevesa, enako gozd, predstavljajo zapleten ekosistem, katerega vpliv na okolje je izredno pomemben. Drevesa so namreč vir hrane in lesa, živalim ponujajo zavetje ter poleg tega izboljšujejo kakovost zraka in s tem življenje vseh živih bitij, so pa tudi vir pitne vode ter dajejo surovino, primerno za ogrevanje, gradnjo ali izdelavo različnih izdelkov, ki služijo za preživetje.
Sajenje drevja in sajenje sadnega drevja je prav tako pomembno, ker drevesa iz ozračja črpajo ogljik ter so ključen element v procesu prilagajanja na podnebne spremembe, kjer je teren strm pa ščitijo zemeljsko površino pred erozijo in preprečujejo nastanek plazov ter poškodbe infrastrukture. Varujejo podtalnico, vodo filtrirajo in povečujejo zalogo te ter obenem prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Na manjši površini na domačem zemljišču sajenje sadnega drevja ob vsem naštetem prvenstveno poskrbi za okusne plodove, senco v vročih poletnih dneh in prijeten prostor za igro otrok ali vnukov, sprostitev, druženja ter rekreacijo vse družine.
Zaradi vsega tega bi po besedah strokovnjakov za rast, nego in varstvo rastlin iz podjetja Metrob sajenje sadnega drevja morala biti obveza vsake družine z lastnim vrtom. Vzgoja rastlin in pridelava hrane brez okolju ter ljudem škodljivih snovi dandanes niso več samo izbira, temveč prej kot karkoli drugega privilegij, ki pa ga večina še ni povsem ozavestila.
Sajenje sadnega drevja
Najprimernejši čas za sajenje sadnega drevja, tudi grmovnic, je pomladi in jeseni, pri čemer je jesensko obdobje temu bolj naklonjeno, saj se narava pomladi vse pogosteje sooča s sušo, medtem ko je deževje jeseni obilnejše, kar ustvarja veliko primernejše pogoje za ukoreninjenje izbranega drevja. V vsakem primeru se je sajenja sadnega drevja treba lotiti, ko rastline mirujejo, zemlja pa še ni zamrznjena, ker se takrat drevesa veliko bolje ukoreninijo in kasneje intenzivneje podajo v spomladansko rast ter brstenje.
Oktober in november sta tako za sajenje sadnega drevja idealna, sadike pa je možno kupiti s koreninsko grudo ali brez nje, a je tiste brez potrebno pred sajenjem namočiti v kalež (vodo, zemljo, hlevski gnoj). Iz tega sledi, da se sajenje sadnega drevja brez koreninske grude opravi malce kasneje. Za primer: če se sajenje sadnega drevja s koreninsko grudo izvede marca ali aprila, je sajenje sadnega drevja brez koreninske grude potrebno opraviti do konca maja.
Ne glede na to je pred kakršnimkoli sajenjem sadnega drevja nujno premisliti o najustreznejši vrsti dreves, na kar vplivajo tla, klimatske razmere in oskrba, ki jo zahteva posamezno drevo, prav tako pa velja upoštevati velikost razpoložljivega prostora na vrtu ali dvorišču ter osončenost.
Postopek sajenja sadnega drevja
Za kar najuspešnejšo rast sadnega drevja je potrebna ustrezna in redna skrb za drevje, a je najpomembnejše vendar sajenje sadnega drevja, s katerim se, v kolikor sta priprava ter celoten postopek izvedena pravilno, odredi stopnja ukoreninjenosti, od katere so odvisni nadaljnji razvoj, rast in brstenje drevesa.
Sajenje sadnega drevja poteka v več korakih.
- IZKOP SADILNE JAME. Jama mora biti kar dvakrat večja od koreninske grude, pomembno pa je tudi ločiti zgornjo plast izkopane zemlje (živica) od spodnje plasti (mrtvica).
- VSTAVLJANJE KOLA V ZEMLJO. Kol je potrebno zapičiti dovolj globoko v zemljo, da bo mlademu drevesu nudil trdno oporo in drevo zaščitil pred vetrom, obenem pa zagotovil vzravnano rast.
- GNOJENJE SADILNE JAME. Na samo dno jame se najprej položi narobe obrnjena travna ruša, čez njo pa mrvica, pomešana z Rasti modrim gnojilom, pri čemer je treba paziti, da slednji ne pride v stik s korenino.
- OBREZ POŠKODOVANIH, PREDOLGIH KORENIN. Sajenje sadnega drevja bo uspešno le, če bodo korenine ob vstavitvi v zemljo zdrave, zato se tiste, ki kažejo kakršnekoli šibkosti (so predolge, poškodovane) odstrani.
- POLAGANJE SADIKE V SADILNO JAMO. Sadika se vstavi v jamo na način, da se cepljeno mesto nahaja približno 10 cm nad tlemi.
- PLEMENITENJE ZEMLJE. Ukoreninjenje in kasnejšo rast drevesa je dobro spodbuditi z dodajanjem hranil, med njimi s Compo Sano zemljo za sajenje sadnega drevja, če so prisotni voluharji pa tudi gnojilo Voluhar Rasti Stop. Zemlja se skupaj z gnojilom posuje čez koreninske sadike v količini, ki prekrije sadno jamo.
- PRIVEZOVANJE SADIKE. Sadika drevesa se ob kol priveže v obliki osmice, s čimer se zagotovi njena stabilnost v prvem obdobju, ko je drevo zaradi svoje mladosti občutljivo na različne vremenske in druge vplive.
- TLAČENJE SADILNE JAME. Sajenje sadnega drevja se sklene s tlačenjem in zalivanjem sadilne jame. To je treba izdatno zaliti, in sicer se priporoča sledenje pravilu, ki narekuje, da eno drevo potrebuje 40 l vode.
- ZAKLJUČNO GNOJENJE. Sadiko je dobro posuti z gnojilom, najbolje Hlevskim gnojem Extra ali Rasti modrim gnojilom.
Rasti modro gnojilo, stabilizirano univerzalno mineralno gnojilo, je primerno za sajenje sadnega drevja, okrasnih rastlin, jagodičevja, vrtnin in trat. Ima podaljšano delovanje in kar 30 % večji izkoristek dušika, vsebuje pa osnovna, sekundarna ter mikro hranila, s čimer poskrbi za uravnoteženo rast in preprečevanje kopičenja fosfatov. Uporablja se za osnovno gnojenje (v povezavi s sajenjem sadnega drevja) in dognojevanje.
Nadaljnja oskrba sadnega drevja
Specialisti iz podjetja Metrob tako profesionalne kot ljubiteljske sadjarje opozarjajo na pomen redne skrbi za drevesa tudi po opravljenem sajenju sadnih dreves. Na ta način je pridelek obilnejši, sadeži pa okusnejši, zaradi česar je ob koncu zime oziroma na začetku pomladi treba drevje obrezati, ker se s tem spodbudi tvorba plodov in obenem ohrani oblika krošnje. Zgodaj pomladi se nato okoli debla posuje gnojilo, sicer pa je treba redno kositi travo, a je to najbolje pustiti, da se razgradi prav tam, saj tako sadno drevje dobi dodatne hranilne snovi.
V kasnejšem obdobju, v času razvijanja plodov, je treba plodove redčiti, da bi bili ti okusnejši in bi pridobili želeno debelino, s tem pa se prepreči tudi nepotrebno lomljenje vej. Prav tako je treba odstraniti vse poškodovane plode, v poletnem času drevje po potrebi zalivati, neprestano pa ga pregledovati, da ga ne bi napadla katera od bolezni ali številnih škodljivcev.
Vzgoja sadnega drevja vsekakor predstavlja dolgotrajen proces, ki terja obilo pozornosti in se prične s sajenjem sadnega drevja, konča pa z uživanjem domačih plodov, s katerimi je vsak trud večkratno poplačan, kajti dandanes vedeti, kaj in kako vzgojeno hrano jemo, šteje veliko več kot karkoli drugega.
