Če se pogosto zbujate izčrpani, razdraženi ali z občutkom, da se telo čez noč ni zares obnovilo, težava morda ni v količini spanja temveč v njegovi obliki.
Vedno več raziskav in zgodovinskih zapisov namreč kaže, da sodobni, neprekinjeni osemurni spanec ni način, kako je človeško telo naravno zasnovano za počitek.
Pred industrijsko dobo so ljudje spali drugače
Pred industrijsko dobo so ljudje odšli spat ob sončnem zahodu, nato pa so se okoli polnoči spontano prebudili. Ta budni interval, ki je trajal eno do dve uri, ni veljal za nespečnost, temveč za normalen del nočnega ritma. V zapisih iz preteklosti se pogosto pojavljata izraza ''prvi spanec'' in ''drugi spanec'', kar nakazuje, da je bil razdeljeni spanec stoletja povsem običajen.
V tem vmesnem času so ljudje brali, molili, razmišljali ali se tiho pogovarjali, nato pa brez težav znova zaspali do jutra. Ta naravni ritem je bil del vsakdanjega življenja vse do pojava električne razsvetljave, tovarniškega dela in fiksnih urnikov.
S prihodom industrijske dobe pa se je noč začela prilagajati delovnemu dnevu. Spanec se je moral stisniti v en sam dolg blok, da so ljudje lahko zjutraj pravočasno vstali in odšli na delo. Družba se je prilagodila proizvodnji, telo pa se temu ni nikoli povsem prilagodilo.
Sodobna nevroznanost ugotavlja
Sodobna nevroznanost danes potrjuje, da ima nočni vmesni čas pomembno biološko funkcijo. Prav v tej fazi se možgani intenzivno čistijo, uravnavajo stresne hormone in ponastavljajo čustvene centre. Ko ta faza izgine zaradi neprekinjenega spanja, se lahko poruši proces regeneracije, kar pojasnjuje, zakaj se mnogi kljub dovolj dolgemu spancu zbujajo utrujeni.
Izvedli so tudi eksperiment
V nedavnih poskusih so prostovoljci znova prešli na razdeljen spanec, nekaj ur spanja, nato kratek miren nočni premor in nato drugi spanec. Po približno dveh tednih so se pri večini pokazale občutne spremembe. Poročali so o nižji ravni stresnih hormonov, stabilnejšem razpoloženju, zmanjšanju jutranje otopelosti in višjem nivoju energije skozi dan. Mnogi so se začeli zbujati brez budilke, nekateri pa so opazili tudi zmanjšanje potrebe po kofeinu.
Udeleženci v poskusu so poročali tudi, da so se jim zmanjšali glavoboli, utrujenost pa ni več prihajala v nenadnih valovih. Telo je očitno začelo slediti ritmu, ki je zanj bolj naraven. Spanec namreč ni le pasivni počitek. Gre za kompleksen nočni program (p)opravil v telesu, v katerem se uravnavajo hormoni, obnavljajo možgani in predelujejo čustva. Ko ta proces poteka v naravnih ciklih je regeneracija učinkovitejša.
Morda je zato odgovor na vprašanje, zakaj nas osem ur spanja včasih pusti izčrpane, presenetljivo preprosti. Telo je spalo, a ni imelo pravega prostora, da bi se zares obnovilo.
