Kot opozarjajo na portalu safe.si, je z vsako objavljeno fotografijo ali video posnetkom otrok izpostavljen potencialnim tveganjem in nevarnostim, ki lahko vplivajo na njegovo življenje v prihodnosti.

Tveganje ne predstavlja le izguba nadzora nad fotografijami in njihova zloraba, ampak tudi psihične posledice, ki jih objavljene fotografije lahko povzročijo pri otrocih. Psiholog, intergrativni psihoterapevt in supervizor Heliodor Cvetko s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor opozarja, da gre pri objavljanju fotografij otrok na družbenih omrežjih za lahkomiselno dejanje staršev.

“Ne samo da za večino objav nimajo soglasja oseb (otrok) na fotografijah ali videih, kot skrbniki svojih otrok s(m)o zavezani k zaščitniškemu ravnanju in preprečevanju škod,” pojasnjuje strokovnjak.

“Nedolžne” fotografije z negativnim učinkom

Kot je za Maribor24 dejal Cvetko, se odnos do fotografij s časom lahko spremeni. “V določenem trenutku se nam neka objava lahko zdi ‘nedolžna’, prav nič sporna ali škodljiva.” Odnos do objav se spremeni posebej, če pride do neželenih komentarjev, zasmehovanja ali izsiljevanja.

Vendar strokovnjak opozarja, da lahko tudi brez tovrstnih komentarjev in podobnega vedenja pride do sramovanja zaradi objav. Posledično delujejo objave kot stresorji, ki lahko vodijo v frustracijo, vznemirjenje in sproži obrambno vedenje ter poslabša počutje otroka.

Posledično pride do odmika od vrstnikov ali družbe, pojavi se potreba po drogah ali celo samopoškodovanje in suicidalnost.

Cvetko opozarja, da je učinek objavljenih fotografij najmočnejši “v dobi najstništva, ko se vsak mlad človek tako ali drugače išče, praviloma ni zadovoljen s samim seboj, šele gradi identiteto.”

Tudi na safe.si opozarjajo, da je med najstniki veliko spletnega nasilja v obliki zasmehovanja na podlagi fotografij in video posnetkov. Fotografije, ki se staršem zdijo simpatične, so lahko povod za številne žaljive komentarje vrstnikov. “Takšne posnetke je mogoče tudi nesramno ali žaljivo predelati. To pa ima lahko na najstnika, ki se že tako težko sooča z izzivi pubertete in odraščanja, zelo negativen vpliv,” so zapisali na portalu.

Ko pojasnjuje strokovnjak, je učinek pri dekletih in fantih enako močan, čeprav velja prepričanje, da je pri dekletih večji.

Kriza se ne pojavi pri vsakomur

“Ni nujno, da je izhod vedno slab in negativen. Iz udarcev, porazov, neuspeha se lahko največ naučimo. Vendar to ne drži za vse ljudi in za vse primere. Neka travma ali oškodovana identiteta nas lahko spremlja celo življenje in nam niža kvaliteto bivanja, odnosov,” pojasnjuje Cvetko.

Pri posamezniku lahko pride do razvoja krize, ki po besedah strokovnjaka poteka drugače od običajnih in normalnih razvojnih kriz. Krize, ki nastanejo zaradi objavljenih fotografij, potekajo dlje, imajo več padcev in lahko pride do komplikacij.

Enako kot pri drugih primerih travmatiziranja se nastala škoda lahko “popravi” s psihološko, psihoterapevtsko ali tudi psihiatrično (medikamentozno) terapijo.

Objavite zgolj ob upoštevanju priporočil

Glede na tveganje pri objavah so na portalu safe.si navedli nekaj priporočil, s katerimi je mogoče preprečiti negativne učinke pri otrocih. Starši morajo biti pozorni na to, da objavljene fotografije otroku ne bodo povzročili nobene škode ne danes ne nekoč v prihodnosti.

Tako je priporočeno, da se ne objavljajo fotografije otrok:

  • v kopalkah ali spodnjem perilu,
  • goli ali razgaljeni,
  • v položajih, ki bi lahko nakazovali spolna dejanja,
  • s katerih je mogoče odkriti lokacijo domovanja, ali okolja, v katerem se redno zadržujejo,
  • ki razkrivajo otrokove posebnosti ali hibe (npr. materino znamenje na nenavadnem mestu),
  • ki kakorkoli smešijo otroka,
  • ki bi lahko kakorkoli na kakršenkoli način škodovali otroku danes ali v prihodnosti.

Poleg tega je priporočeno, da se otroka vpraša, ali dovoli objaviti fotografijo in se njegova odločitev spoštuje.